Članki

( Razvrščeno po vrstnem redu od najnovejšega naprej. Če bi radi objavili svoj članek tukaj, nam ga lahko pošljete na pregled na info@sprejmi.si )






Vauuuuuuuuuu, kakšen dan danes…. Na semaforju ustavim za mladim motoristom, ki je vozil dekle na zadnjem sedežu svoje Honde repsol. Takoj mi nekaj ni bilo všeč in potožim svoji ženi, ki je sedela poleg mene, da mi ni všeč tole s tem motorjem, kako dekle sedi zadaj na tako nevarnem motorju, čeprav sem tudi sam motorist in sem še nedavno tega prodal svoj zzr 1100, ki ima še za par konjev močnejši motor od tega. Žena je odvrnila, da sta še zelo mlada in da verjetno ni imel denarja za kakšen bolj udoben in večji motor, s katerim bi lahko prevažal svoje dekle. Pritrdil sem ji, ker sem še isti dan dopolne doma gledal motorje na avto.net v cenovnem rangu od jurja do jurja in pol in sem videl, da dobiš večinoma športne cestne motorje, ki so izredno nevarni. Na semaforju se je prižgala zelena, mladenič je pokazal svoje talente dekletu, ki je sedelo na zadnjem sedežu in pognal svoj motor v dir. Na naslednjem semaforju, kakšnih 200m naprej, pa vidim tako silovito zaviranje motorista, da mu je dvignilo zadnje kolo čisto v zrak v skoraj navpičen položaj, nakar je počil v reševalno vozilo, ki mu je zaprlo pot. Žena je vse to gledala, klicala Jezusa in začela moliti za njiju. Ustavil sem avto in pritekel do njiju. Oba sta ležala nepremična na asfaltu v luži krvi. Še nikoli nisem videl toliko krvi skupaj. Najprej sem govoril z mladeničem, a se ni odzival, hitro sem molil zanj in se odpravil par korakov naprej do dekleta, ki je ležala v krvi in je bila nezavedna, začel sem ji govoriti naj se obrne na Jezusa, njena rama se je premaknila in hitro sem ji povedal o Jezusu naj ga pokliče, ker se bo srečala z njim in sem ji povedal evangelij, da je Jezus umrl na križu za njene grehe, da je zdaj živ in da ga mora sprejeti za svojega Rešitelja in Gospoda. Rekel sem ji, naj takoj začne klicati Jezusa. Potem sem šel nazaj do fanta in še njemu govoril o tem. Vsa ta kri in izgled ponesrečencev me ni čisto nič motila, ker sem bil oblečen v izredno Božjo prisotnost, kot bi stal v nebesih. Jaz sem človek, ki padem v nezavest samo, da vidim kri. Ko so dajal moji ženi injekcijo pri rojstvu otroka, so morali meni prinesti posteljo, ker sem začel izgubljati zavest. Tokrat pa je bilo vse drugače, ker me je Bog poslal tja, da oba mlada človeka pripeljem k Jezusu in jima rešim muke večnega trpljenja v peklu brez Boga.
Sveto pismo pravi, da je enkrat namenjeno človeku živeti, potem pa pride sodba (pismo Hebrejcem 9,27). Če v srcu verujemo, da je Bog obudil Jezusa od mrtvih in ga z usti priznamo za svojega Gospoda, bomo odrešeni (Rimljanom 10,9). Tat, ki je umiral na križu poleg Jezusa, je imel samo nekaj trenutkov časa, da se odreši. Ničesar ni mogel storiti, pribit je bil na križ. Vse, kar je storil je, da je verjel v Jezusa. Aleluja! Verjamem, da je Jezus uslišal molitev moje žene, ki je molila medtem ko se je dogajala nesreča pred najinimi očmi in jima pomagal v večnost. Verjamem, da je duša človeka še nekaj časa prisotna in se zaveda, kaj se dogaja, čeprav telo umre. Zato sem jima povedal evangelij in dal navodila za odrešenje, preden se srečata z Bogom. Resnično pomembno je, kje bomo preživeli večnost. Verjetno danes svojci motorista in dekleta preživljajo hude muke in trpijo ob izgubi svojih otrok, a ne zavedamo se, da je veliko hujše, če človek umre star recimo 90 let, živel je čudovito življenje, bil je dober človek, vsi so ga imeli radi, vsem je pomagal, umrl je mirne smrti, a ni sprejel Jezusa za svojega Gospoda, zato je stopil kot navaden grešnik pred Boga in ne bo mogel vstopiti v večnost z Bogom. Tak človek bo celo večnost trpel v peklu, ker je bil preveč ponosen, da bi predal svoje življenje Bogu.
Zato sem izredno hvaležen Bogu, da me je poslal točno ob tej uri, da sem vozil za motoristom in potem imel priložnost podeliti z njim čudovito novico o Jezusu. Verjamem, da me bo močno stisnil in objemal, ko bom prišel tudi jaz nekega dne domov v nebesa. Tudi njegova sopotnica me bo prišla objemat in se mi zahvaljevati, njen obraz pa bo popolnoma ozdravljen in bo žarela v Božji prisotnosti. Aleluja, komaj čakam, da ju srečam gor. Mi je kar težko ostati tukaj dol, ampak se bom potrudil, ker moramo prinesti totalno reformacijo v Slovenijo!
Odpeljal sem naprej do Jurmana, ker sva bila z ženo ob 14h zmenjena z enim parom, ki je v nedeljo prišel na naše srečanje v Krščanski Center Ljubljana. Pristopila sva k njuni mizi in vprašal sem moža, kako mu gre. “Ne preveč dobro,” mi je odvrnil. Povedal sem mu, da izgleda veliko boljše od človeka, za katerega sem ravnokar molil, ko je umiral. Brez dlake na jeziku sva jima z ženo lahko govorila o tem, da je Jezus edina pot do Boga, ker je edino on plačal ceno za nas s tem, ko je dal svoje življenje za nas na križu, da smo mi lahko odrešeni. Onadva sta v 20.letih obiskala 20 različnih duhovnih skupin, ker iščeta resnico in Boga. Vesel sem, da sva jima lahko govorila s tako vnemo in prisotnostjo Svetega Duha.
Potem sva se odpravila v center Ljubljane, kjer smo z Urošem snemali oddaje o Bogu. Srečal sem družinskega kolega od očeta, mu stisnil roko in mu rekel, da ga imam rad. Velika Božja ljubezen me je obdala in nisem mogel več biti normalen Slovenec. Vprašal sem, ga če želi predati svoje življenje Jezusu in ga vabil da ga pokliče v svoje srce. Dal mi je dokaj pozitiven odgovor, a nisem ga hotel siliti v odločitev, potem sem nadeljeval z oznanjevanjem evangelija pred Prešernom in Bog se je dotaknil treh mladeničev.
Hitro sem moral še do staršev po otroke in vso zgodbo sem povedal mami in očetu, ki me je razočarano vprašal, zakaj ni Bog rešil človeka pred nesrečo, če sva midva vozila za njima in naju je Bog poslal tja. Odgovoril sem mu, da nam je dal Bog svobodno voljo. Mi nismo kompjuterji. Gravitacije pa tudi ne bo ustavil, to bi bil šele kaos. Povedal sem mu, da sem zelo hvaležen Bogu, da me je poslal tja, da poskrbim za to, kje bosta mladeniča preživela večnost. Povedal sem mu tudi, da sem srečal njegovega prijatelja in da je dosti shujšal. Oče mi je rekel, da umira od raka. Hvala Bogu, da sem mu tako jasno povedal evangelij, že dostikrat sem ga srečal in sem bil prijazen, a nisem mu govoril o večnosti. Zdaj pa je Bog vedel, da bo lahko prepozno, zato me je navdihnil, da ga objamem in mu govorim o Božji ljubezni in da naj sprejme Jezusa v svoje srce, da bo lahko vstopil v večnost z njim. In to dragi prijatelji je najbolj pomembno vprašanje našega življenja. V nedeljo zvečer sem v KC Ljubljana pridigal ravno o tem, kako so Bogu najbolj pomembni ljudje. Če še ne poznaš Jezusa, si preberi na sprejmi.si to dobro novico, če ga že poznaš, ga podeli še s svojim prijatelji, znanci, sorodniki in vsem ostalim svetom. Jezus kmalu pride nazaj.
(Klemen)


Vojaki so padli na tla in puške so ob Jezusovem glasu letele stran.

20. december 2016
To je poročilo iz strani bibles4mideast.com.
Sem Haroon (ime je spremenjeno). Mlad Arabec, rojen in vzgojen v ugledni muslimanski družini
Srednjega vzhoda. Moj oče je bil eden izmed glavnih religijskih avtoritet, ki uveljavlja šeriatsko pravo v obnašanju do religijskih avtoritet v državi. Izurjen sem kot ostrostrelec. Poveljeval sem vojaškemu krilu, z namenom, da zaščiti religijo in da povzame takojšnje akcije zoper sovražnike.
Pred nekaj tedni sem zgodaj zjutraj prejel informacijo, da bo krščanska skupina imela služenje s
krstom v Arabskem morju. Pobral sem člane vojaške skupine in pohitel na morsko obalo. V našem
krilu nas je bilo za to akcijo devetnajst članov. Naš končni cilj je bil med samim služenjem pobiti
vse v morju in želeli smo, da bi se svet dvignil, ko bi slišal te šokantne novice. Tako, da se morajo
kristjani bati muslimanov in jih v našem območju prenehati evangelizirati.
Toda služenje s krstom se je zaključilo in tisti, ki so krščevali, so ta kraj začeli zapuščati v avtobusu,
še preden smo dosegli morsko obalo. Šli smo za njimi in večkrat ustrelili v avtobus.
V nekaj sekundah se je pred našimi vozili oblikovalo velikansko peščeno neurje in nismo mogli iti
dalje. Vsi smo izstopili iz avtomobilov in nadaljevali s streljanjem skozi peščeno nevihto.
Nenadoma smo zagledali Jezusa Kristusa, kako se je pojavil v peščenem neurju. Bil je jezen in
njegove oči so bile kot žareč ogenj. Z mogočnim glasom nam je povedal: »Zakaj me preganjate, za
vas je težko brcati proti bodicam.«
Oh, to je bila strašna izkušnja! Njegov glas je povzročil močan veter in vsi smo popadali na cestišče. Naše puške so zletele proč od nas. Nekako smo se vzdignili iz ceste, toda nismo bili sposobni govoriti. Naš glas je bil izgubljen.« Jezus je ponovno rekel: »Na svet sem prišel, ne zato da bi kogarkoli uničil; temveč, da bi vas rešil. Pojdite v miru.« Nato je izginil. Tudi peščeno neurje je izginilo z njim. Izkusili smo grozen strah in hkrati obilje miru. V svojem življenju še nikoli nismo doživeli takšne izkušnje. Naši glasovi so se povrnili. Vsi, razen dveh izmed nas, smo hvalili
Boga in se mu zahvaljevali. Tista dva sta rekla: »To ni od Boga.« Med seboj smo imeli prepir. Toda svoje stališče sta argumentirala z nekaj citati. Kraj smo zapustili zmedeni.

O tem sem govoril s svojim očetom. Posvaril me je, naj ne povem ostalim. Toda po tem incidentu je
naše krilo prenehalo z vojaškimi operacijami.
Po nekaj dneh je naša družina imela v puščavi večerni kres. Mojo sestro Hairo je ugriznil saharski
rogati gad, izjemno strupena kača. V bolnišnico so jo sprejeli umirajočo. Medtem, ko je spala, se je
pred njo pojavil angel in ji povedal o Jezusu, Rešitelju duš in Ozdravitelju.
To mi je povedala in postal sem zelo vesel. Oba sva molila k Jezusu, da naju reši in vodi.
Nepričakovano je v bolniško sobo vstopil pastor Pavel iz organizacije Biblije za srednji vzhod
(http://bibles4mideast.com/) in povedal, da se je angel pojavil tudi njemu, še preden se je pojavil
moji sestri in ga prosil, naj naju obišče. Pastor naju je oba poklical po imenih. Rekel mi je:
»Haroon, ob peščenem neurju me je Gospod Jezus z vso skupino rešil pred vašimi puškami, ki so
bile usmerjene na nas po služenju s krstom na morski obali. Jezus je kot Mogočen in Čudovit
Človek pokazal svoje zaščitniške in ljubke roke proti nam s prijaznim nasmehom. Bil sem namreč
eden izmed njih in vodil sem skupino.«
Pastor je ponovno rekel: »Torej veruj v Jezusa kot svojega Gospoda in Rešitelja duše.«
Razumel sem, da se je Gospod Jezus Kristus istočasno pojavil pred svojim lastnim ljudstvom kot
mogočen Varuh s prijaznim nasmehom; toda kot žareč ogenj zoper njegove preganjalce.
S sestro sva priznala svoje grehe in Jezusa sprejela za svojega Gospoda in Rešitelja duš. Molil je
nad nama in moja sestra je bila popolnoma ozdravljena.
Moj oče se je spominjal tega, kar sem mu povedal glede izkušnje v peščenem neurju. Ozdravljenje
Haire ga je vodilo k sprejetju odločitve, da verjame v Jezusa. In vsi moji družinski člani so postali
verniki. Tudi sedemnajst vojakov, ki so bili z menoj, so prav tako sprejeli Gospoda Jezusa kot
svojega Rešitelja duše. Molimo še za preostala dva člana, kot tudi za muslimanski svet, da bi bil
odrešen.


Biblije za srednji vzhod je podtalno združenje na Srednjem vzhodu, kjer se nahaja približno sedemnajst držav. Prebivalstva je približno petnajst milijonov, Islam pa je največja religija. Tisoče ljudi na skrivaj verjame v Jezusa Kristusa kot svojega Rešitelja duše. Potrebujejo biblije, toda
večina teh lokacij je v izjemno prepovedanem območju. Dejansko so ljudje zelo žejni Božje besede. Po Božji milosti zastonj razdeljujemo biblije in med njimi ustanavljamo hišne cerkve. Imamo več evangelijskih skupin in prostovoljcev, ki služijo na Srednjem vzhodu in v nekaterih drugih državah, v Aziji in Afriki. Številni izmed naših članov evangelijskih ekip so iz Islama spreobrnjeni kristjani z darovi Svetega Duha in imajo dobre izkušnje osebnega evangeliziranja. Izvajajo kampanje in so pastorji hišnih cerkva.






Muslimanko pičila smrtonosna kača, toda Jezus je preko močnih sanj privedel ozdravljenje.

Mark Ellis, 14. december 2016
Haira* je bila vzgajana v ugledni, ljubeči muslimanski družini na srednjem vzhodu. Njen oče je
eden izmed glavnih religijskih avtoritet v državi, uveljavljalec šeriatskega prava.
"Vsi smo se strogo držali šeriatskega prava in religioznih praks," je Haira povedala organizaciji
Bible s 4Mideast.
Njen brat je poveljeval vojaški skupini, ki je 'varovala' Islam in posredovala proti njegovim
sovražnikom. Izurjen je tudi kot ostrostrelec.
Nekega večera je njena družina, skupaj z njihovimi kuharji, vozniki in služabniki odšla ven v
puščavo, da bi uživali v večernem kresu, pod mesečino. To je bil letni običaj in tega leta so tabor
postavili blizu skalnih hribov.
Po večerji je šla s svojimi brati in sestrami na kratek sprehod skozi puščavo. Njen oče in matere so s
služabniki ostali blizu tabornega ognja. "Medtem ko smo hodili, sem zaznala, da me je nekaj
ugriznilo nogo," se spominja. "Videli smo veliko kačo, kako se je po ugrizu hitro gibala. Zdelo se
je, kot da je bila kača deloma pokrita s peskom in sem v temi nehote stopila nanjo. Moj brat je vzel svoj revolver, takoj streljal na kačo in jo ubil," je povedala. Kača je bila saharski rogati gad - izjemno strupena kača. V nekaj sekundah je Haira izgubila zavest in hitro so jo odpeljali v bolnico. Zdrsnila je v komo, ki je trajala štiri dni. Ko se je končno prebudila, se ni mogla premikati in čutila je močno bolečino. "Slišala sem zdravnike, kako razpravljajo o odpovedi ledvic in napredujoči patološki
fibrinolizi (raztapljanje strdkov v že zaceljenih krvnih žilah). Nihče ni pričakoval, da bo preživela.
Medtem, ko je poslušala zdravnike, je Haira pričela izgubljati upanje in se pričela pripravljati na
smrt. "Z obrazom sem se obrnila proti steni in jokala. Nisem želela, da drugi vidijo moje solze. K
Bogu sem molila za smrt brez bolečin." Potem je zdrsnila v spanje.
Medtem, ko je Haira spala, se je zgodilo nekaj zelo nenavadnega. Prikazal se ji je angel in rekel:
"Kliči k Jezusu, Sinu Najvišjega, ki je bil križan in je zate umrl in vstal od mrtvih."
Angelove besede so jo vznejevoljile. "Prerok Jezus, sin Marije, ni bil križan; in prav tako ni bil
večji od mojega preroka," je povedala angelu in tako odsevala svoja islamska učenja.
"Motiš se," je odgovoril angel. "Jezus je Gospod prerokov. Je resničen rešitelj duš. On te lahko
ozdravi vseh bolezni in te reši pred grehom in smrtjo. K njemu kliči z vsem svojim srcem in usti."
1/4
Ko se je Haira prebudila, je zagledala svojega brata, kako stoji ob njej. "Si sanjala?" jo je vprašal.
"Slišal sem te, kako si govorila... nekaj o preroku Jezusu?"
Opisala je, kaj ji je angel v sanjah rekel. "Mislila sem, da se bo razjezil," se spominja. Toda njegov
odziv jo je presenetil.
Povedal ji je, da je imel v peščenem viharju izkušnjo z Jezusom, ko je bil s svojo ekipo v neki
vojaški operaciji. Izkušnja mu je segla do srca in mu zapustila številna vprašanja.
Haira in brat sta si na postelji podala roki in brat je pričel z molitvijo: "Jezus, če si resničen rešitelj
duš, nama pokaži pot. Jezus, če si resničen rešitelj duš, nama odpusti grehe. Jezus, če si resničen
rešitelj duš, ozdravi najine fizične in duševne bolezni. Jezus, če si resničen rešitelj duš, nama pošlji
nekoga za nadaljnje vodstvo. Amen."
"Najprej je molil moj brat, potem sem molila še jaz. Molila sva iz vsega srca. Medtem, ko sva
molila, so obema tekle solze," pravi.
Dve uri kasneje je pastor Pavel, ki je pri organizaciji Bibles4Mideast, s svojim prijateljem
nepričakovano vstopil v Hairino bolniško sobo in na njuno veliko presenečenje rekel: "Gospod
Jezus je slišal vajine molitve, ki sta jih skupaj molila. Angel, ki vaju je obiskal, se je pojavil tudi
pred menoj in me prosil naj vaju obiščem, naj vaju vodim do rešitve duše in molim za vaju. Takoj
sem zapustil svojo hišo, da bi vaju obiskal."
Z uporabo Božje besede je pastor Pavel pojasnil evangelij Hairi in njenemu bratu. Moč Besede in
Duha je odprla njuni srci, da sta verovala.
"Z bratom sva se pokesala najinih grehov in sprejela Jezusa kot svojega Gospoda in Rešitelja duš,"
pravi.
Pastor Pavel je svoji roki položil Hairi na glavo in molil. "Takoj sem začutila, kako nekaj izjemnega
teče skozi moje vene. Vstala sem iz postelje in pokleknila na tla. Da, Gospod Jezus je popolnoma
ozdravil mojo bolezen in me zapečatil s svojo dragoceno in zmagovalno krvjo.
"Zdravnikom sem povedala, da me je Jezus ozdravil." Izvedli so nadaljnje teste in niso mogli
pojasniti njenega čudežnega preobrata. "Ob tem, ko so videli moje dobro zdravo stanje, so tudi člani
moje družine začeli verjeti v Jezusa. Molite, da nas naš Gospod Jezus zaščiti in nam da moč, da
preživimo preganjanja," pravi.
Če bi radi vedeli več o tem, kako imeti oseben odnos z Bogom preko njegovega Sina Jezusa, pojdite
sem.
* Hairino ime je spremenjeno.
vir: http://blog.godreports.com/2016/12/muslim-woman-bitten-by-deadly-snake-but-jesus-broughthealing-after-a-powerful-dream/

VPRAŠANJE : EVHARISTIJA – ali je to resnično meso in kri

Dragi Klemen
To je primer ,ki ga težko razumem,(razen kakor mi je bilo razloženo o obhajilu),ker vem, da nisem edina,bi bila zelo vesela tvoje razlage.
Branka

Jn 6,52 Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?«53 Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli v sebi življenja.54 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil. 55 Zakaj moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. 56 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. 57 Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni. 58 To je kruh, ki je prišel iz nebes. Ne, kakor so vaši očetje jedli mano in so umrli – kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« 59 To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnaumu.



ODGOVOR:

Učenje, da vino postane resnična kri Jezusa in kruh Njegovo resnično telo, v tistem trenutku, ko duhovnik blagoslovi kelih in kruh, ni niti slučajno v skladu s Svetim pismom. Kar učijo je, da je Kristusovo križanje spet predstavljeno za vse, ki so prisotni na tem obredu. To me pa spominja na kakšne obrede čarovnikov in črne magije.

Vsako trditev moramo preveriti z Božjo besedo, ki je zapisana v Svetem pismu.

Sveto pismo uči, da je bila Kristusova žrtev opravljena enkrat za vselej in ni potrebno nobene žrtve več.

Rimljanom 6:10 Kajti s smrtjo, ki jo je storil, je umrl grehu enkrat za vselej; življenje pa, ki ga živi, živi Bogu.

Hebrejcem 7:27 ki mu ni vsak dan potreba, kakor onim velikim duhovnikom, darovati žrtve najprej za svoje, potem za ljudstva grehe: kajti to je storil enkrat za vselej, ko je samega sebe daroval.

9:12 tudi ne po krvi kozlov in telet, ampak po svoji lastni krvi, enkrat za vselej v svetišče, ko je bil pridobil večno rešitev.

10:10 Na podlagi te volje smo posvečeni po daritvi telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej. 11 In vsak duhovnik stoji vsak dan v službi in daruje večkrat iste žrtve, ki nikdar ne morejo odvzeti grehov; 12 on pa je potem, ko je daroval eno samo žrtev za grehe, sedel za večno na desnico Božjo 13 in čaka odslej, da bodo sovražniki njegovi položeni za podnožje nogam njegovim. 14 Kajti z eno daritvijo je za večno popolne storil tiste, ki se posvečujejo.

1 Peter 3:18 Ker tudi Kristus je enkrat trpel za grehe, pravični za krivične, da nas pripelje Bogu, usmrčen v mesu, oživljen pa v duhu;

Božja beseda nas uči, da delamo to v Njegov spomin, torej gre za simbolizem, kruh ne postane spet Njegovo telo, ampak nas spominja na Njegovo telo, ki pa ni le telo, ki se je žrtvovalo za nas, ampak je tudi telo Jezusa Kristusa danes na zemlji, ki je Njegova cerkev, katere udje smo mi, On pa je naša glava. Enako tudi vino oziroma grozdni sok ne postane Njegova kri, ampak nas spominja na to, da je plačal ceno za naše grehe enkrat za vselej in smo zdaj pravični po veri vanj.

Bog je prepovedal, da postavljamo neke predmete med Njega in nas. Nesmiselno je verjeti, da zauživaš Kristusa preko kruha in vina in tako vsak teden sprejemaš odpuščanje grehov. Mi smo sveti in pravični enkrat za vselej, ker smo dali svojo vero v Jezusa, ne ker damo nekaj v usta. To me bolj spominja na poganstvo kot na pravo krščanstvo.

Jezus je rekel: »Jaz sem kruh življenja.« Aha, torej je ta kruh res Jezus?
Kaj pa, ko je rekel: »Jaz sem resnična trta,« a to pomeni, da boš pojedel trto, da boš odrešen?
Tudi, če ti uspe pojesti trto, to še ni konec, ker je rekel tudi: »Jaz sem vrata!!«

Ko Jezus pravi: »To je moje meso,« ima to več pomenov. Tukaj govori o simboliki, zato tega ne ponovi na njihovi poslednji večerji, ko razodeva dvanajsterim svoj plan. Beseda »je« ima tri pomene. Lahko izraža eksistenco. Jaz sem, bivam, obstajam. Drugič. Lahko izraža dogodek: koncert je v nedeljo. Tretjič. Lahko poveže objekt s tem, o čemer govori. Ena beseda predstavlja drugo. Recimo, da pridem domov in vsem pokažem svoj nov motor in rečem: »To je moj motor.« Potem pridem zvečer domov brez motorja in me pri večerji vprašajo, kje je moj motor. Jaz strgam kruh, ki sem ga jedel, in žalosten rečem: »To je moj motor.« S tem nisem mislil, da je kruh moj motor, ampak, da se je motor uničil.

Za odrešenje ne rabiš hrane ali predmetov, ampak samo srce in usta:

Rimljanom 10. 9 Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. 10 S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja.

Vse ostalo je religiozna navlaka, ki te oddalji od odrešenja, ki ga lahko sprejmeš samo po veri.





VPRAŠANJE:  KDO LAHKO ODPUŠČA GREHE?

21 Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« 22 In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha!23 Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Klemen, 
tale zadnji citat, me vznemirja, ali mi lahko poveš, kako ti to razumeš. 
Meni še vedno ni čisto razumljivo.
Hvala in blagoslov v vsem.
Branka



Draga sestra, me veseli, da preučuješ Božjo besedo, ker v Besedi je življenje v izobilju.
Mi smo poklicani, da odpuščamo drugim, kar so storili proti nam, a samo Bog lahko odpušča grehe, da so ljudje lahko pravični.

Vsak citat v Svetem pismu moramo dati v koncept celotnega Svetega pisma. Komu je kaj napisano, je pomembno. Večina napačnega verovanja je zgrajena na enem citatu izven konteksta. Potem pa na tem citatu zgradijo spovednico in usužnijo ljudi v človeško religioznost.

Ko preučuješ določeno stvar, je optimalno imeti konkordanco in še interlinear, da greš pogledati to besedo v celotno pismo in v original. To imaš na https://www.blueletterbible.org/ brezplačno, a le v angleščini.

Najbližje temu v slovenščini je biblija.net
Na vrhu klikneš na "Iskanje besed" in vtipkaš to besedo, ki jo preučuješ. Če preučujem odpuščanje, bi odtipkal odpu* (zvezdica je zato, da pokrije vse sklone te besede). Potem bi označil CHR (star Chraskov prevod, ki je najbližji originalu) in SSP (moderni prevod). Potem še določiš na levi strani, če želiš, da išče po vseh knjigah ali le določenih, jaz sem odkljukal Novo zavezo. Tole je primer:

http://www.biblija.net/biblija.cgi?q=odpu*&step=-1&qall=1&qids=808080808080bfffffff1f&idq=6&id0=1&id5=1&pos=0&set=2&l=sl&q1=1&idp1=14

Problem je, če imaš 3 avtoritete na istem nivoju: Sveto pismo, njihovo izročilo, papež.
Vedno mora samo Sveto pismo razlagati Sveto pismo. Jezus je rekel farizejem: Vaše izročilo dela Božjo Besedo neučinkovito (Marko 7.13). Da ne govorim o vlogi papeža, ki so si ga dvignili nad ostale vernike, kar je spet popolnoma v nasprotju z Božjo besedo, ker je samo en posrednik in to je Jezus (1 Tim 2.5).

Odgovor za vsakogar je zapisan v Besedi. Božja beseda, Sveto pismo je glavna avtoriteta, če kaj ni v skladu s tem, potem je napačno, ni važno iz čigavih ust je prišlo. Ko ljudje spoznavajo resnico, so osvobojeni Jn 8.32.

Ko jim je rekel, komur zadržite greh, to ni rekel kristjanom danes, ampak učencem, preden je začel cerkev. Evangeliji so obdobje med Staro in Novo zavezo. Resnično se Nova zaveza začne po Apd 1.8, ko pride Sv.Duh na njih in se začne obdobje cerkve. Podoben primer se zgodi, ko za postavitev apostola, ki zamenja Judo, uporabijo žreb namesto, da bi iskali Boga v molitvi in postu. A vse to se zamenja, ko pride cerkev po izlitju Sv.Duha. Zato bi bil danes greh, če bi z žrebom iskali Božjo voljo.
Zato nikjer v obdobju cerkve noben človek ne odpušča ljudem grehov ampak samo Bog.

Zato apostol Pavel pravi:
Apd 12.38 Znano vam torej bodi, možje in bratje, da se vam po njem oznanjuje odpuščenje grehov;
39 in vsega, česar se niste mogli opravičiti v Mojzesovi postavi, se v njem opraviči vsak, kdor veruje.
Apostol Janez nam pokaže osnoven primer:
Ef 4.32 Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.
Kol 2.13 Skupaj z njim je oživil tudi vas, ko ste bili mrtvi zaradi prestopkov in zaradi neobrezanosti svojega mesa. Odpustil nam je vse grehe 14 in izbrisal zadolžnico, ki se je s svojimi določbami glasila proti nam. Odstranil jo je iz naše srede in jo pribil na križ.
1 Pt 3.18 Sicer pa je tudi Kristus trpel zaradi grehov, in sicer enkrat za vselej, pravični za krivične, da bi vas pripeljal k Bogu.
Ef 1.7 V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.

Noben človek ne more biti tvoj posrednik do Boga, to vlogo ima samo Jezus Kristus, ki je prišel v podobi človeka in se dal v žrtev za nas:
1.Tim 2.5 Zakaj eden je Bog, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, 6 ki je dal samega sebe v odkupnino za vse, v pričevanje ob svojem času;
1.Jn 2.1 Ako se pa kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, Jezusa Kristusa pravičnega; 2 in on je sprava za grehe naše, ne pa samo za naše, ampak tudi za vsega sveta grehe.
Rim 8.34 Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas?
Janez 14.6 Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.
Heb 7.25 Dokončno lahko odreši tiste, ki po njem (Jezusu) prihajajo k Bogu, ker vedno živi, da posreduje zanje.
Ko preučuješ določeno resnico, vedno pogledaš celoten kontekst Svetega pisma. Potem pogledaš komu ta odlomek govori in na koncu pogledaš, kaj to pomeni zate danes.
Ko sama nekaj naštudiraš, te bo težko kdo prevaral, poleg tega si pa še svoj um prenavljaš, kar je najbolj pomembno, ker težko sprejmemo stvari od Boga, če imamo razdeljen um. Zato ga prenavljamo z Božjo besedo, stare stvari pa odhajajo ven.

Ključen citat, kako sprejeti odrešenje, je v Rim 10.9: Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.10 S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja.




KAKO MOLITI ZA NEVERNIKE
(Veronica Bean)

1.
Jn 6.44 Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, in jaz ga obudim poslednji dan.
Oče ga mora privleči... kot magnet.
Moli, da to osebo Oče pritegne k sebi... da ga osvaja... potem ta oseba začne postajati lačna Boga in ni več zadovoljna s stvarmi kot prej.

2.
2.Kor 4.3,4 Če je pa tudi zakrit evangelij naš, zakrit je tistim, ki gredo v pogubo, 4 ki jim je bog tega sveta nevernim oslepil misli, da jim ne zasveti svetlost evangelija slave Kristusa, ki je podoba Božja.
Zveži hudiča, da neha slepiti človeka: "Hudič, zapovedujem ti, da odmakneš slepoto z njihovih oči."

3.
Mt 9.37 Tedaj reče učencem svojim: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. 38 Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.
Ko ga prosimo, ima Bog legalno dovoljenje, da deluje in pošlje delavce k osebi, za katero molimo.

4.
Heb 1.13 Kateremu izmed angelov pa je kdaj rekel: „Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih za podnožje nogam tvojim“? 14 Niso li vsi služabni duhovi, v službo pošiljani zaradi njih, ki imajo podedovati zveličanje?

Angeli bodo šli in spremenili okoliščine, da se oseba lahko spreobrne. Lahko povzročijo kakšno zamudo, lahko se preklopi kanal, da poslušajo evangelista, Bog se vključi v njihove situacije.

Mp3: kako moliti za nevernike





ČLANEK IN VIDEO POSNETEK OTVORITVE KRŠČANSKEGA CENTRA NOVO MESTO:

http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=188913





ČLANEK O PREBEŽNIKIH

(Klemen Vidic)


V luči dogodkov, ki so se ravnokar zgodili v Parizu, sem razmišljal:

1.Normalen musliman bere koran, ga verjame in spravi v dejanja. Rezultat: današnji dan v Parizu, čez sto ljudi mrtvih, stotine ranjenih.

2. Normalen ateist verjame, da je njegov dedek šimpanz in njegova teta gorila. Celo svoje življenje živi brez smisla s praznino v srcu, na koncu umre in niti ne ve, kam gre.

3. Normalen kristjan bere Sveto pismo, ga verjame in spravi v dejanja. Rezultat: ljubi svoje sovražnike, ozdravlja bolne, hrani lačne, obvezuje potrte v srcu, živi izpolnjeno življenje.

NOVA REFORMACIJA
Reformacija je neizbežna, tako kot je bila v srednjem veku. V Stari zavezi je Bog dostikrat dovolil, da Filistejci in razni drugi -ejci napadejo Božje ljudstvo, da bi se le-to obrnilo nazaj k Bogu. V navalu beguncev, vojnih in ekonomskih migrantov, med katerimi je tudi kakšen terorist, vidim dve pomembni prelomnici.

Ena je ta, da bo Bog to uporabil, da se islam razkrinka, da bo vsem jasno, da to ni religija miru, ki ji lahko dovolimo, da si gradi svoje "kulturne centre" po Evropi. Tudi vse več muslimanov bo začelo iskati korenine svoje vere in ko bodo videli realnost korana, ki uči, da je treba pobiti vse kristjane, žide in nevernike, bodo iskali pravega Boga. To se že dogaja in na milijone jih prihaja k Jezusu, ko se jim razodeva na nadnaravne načine. Zdaj se bo lahko izpolnilo, kar je rekel že naš prvi reformator Primož Trubar: "Z Božjo besedo, z Biblijo med Turke! Kar z drugimi besedami pomeni: če se bo Biblija razširila vse do Istanbula, se bo Turek spreobrnil h krščanstvu."

Druga je, da prinašajo nestabilnost in tresenje v Evropo, ki je oslepela in zaspala v svoji duhovni temi. Za odgovor na islamizacijo pa je seveda najmočnejše orožje prebujenje Božjega ljudstva, ki bo preraslo v novo reformacijo Evrope. Kot nam je že Bog obljubil, se vse trese, da lahko ostane to, kar se ne more potresti. Hebrejcem 12:26 Glas njegov je potresel zemljo tedaj, sedaj pa je obljubil, govoreč: "Še enkrat potresem ne samo zemlje, ampak tudi nebo". To: "še enkrat" pomeni spremembo tistega, kar je bilo potreseno, kakor nekaj narejenega, da ostane, kar je nepotreseno.

Živimo v poslednjih časih. Naslednja stvar na Božjem urniku ni islamizacija Evrope ali dekadenca vrednot in razpad družbe, ampak je to čas, da narodi pridejo v Božje kraljestvo. Jezusova zadnja navodila: "Naredite vse NARODE za moje učence" (Matej 28:19). Poizkus islamizacije Evrope, tresenje, teroristični napadi, vse to bo prebudilo duhovno slepe in zaspane Evropejce, da jim lahko zasveti Kristus.

Nekaj napotkov za pogovor z muslimanom in aktualna prerokba o prebežnikih iz začetka leta 2015:
http://sprejmi.blogspot.si/2015/09/imigranti-in-preroska-beseda.html


MISIJA: DOSEČI MUSLIMANE Z EVANGELIJEM

Z Denisom in Jernejem smo bili kot prostovoljci povabljeni na Dobovo, kjer smo lahko služili beguncem. Na sliki sem skupaj z beguncem iz Irana, glasbenikom, vodjo slavljenja iz cerkve v Teheranu, Iranu, ki se odpravlja v cerkev v Holandijo kot begunec. Takoj sem prepoznal, da je kristjan, ker je kar žarel. Ker je aktiven v cerkvi, bi v Iranu dobil 10 let zapora, kjer bi ga mučili in spolno zlorabljali. Že če imaš samo Biblijo doma, dobiš od 6 mesecev do dve leti zapora, kjer te mučijo. Toliko o religiji miru. Večina beguncev, s katerimi smo se družili, so bili stari od 20 do 40 let in so bili iz Irana, Afganistana in Kurdistana. Po moji oceni gre v 99% za ekonomsko migracijo, seveda je pa med njimi sigurno tudi kakšen terorist. Begunci so nas bili zelo veseli. Govorili smo jim čudovit evangelij o Jezusu, o čudovitem Božjem načrtu in ljubezni za vsakega človeka. Z odprtim srcem so poslušali in sprejemali. Božja prisotnost je bila močna kot elektrika, ko smo se rokovali z njimi, jih tolažili in trepljali po ramenih. Prav nobenega nasprotovanja ni bilo. Policaji in ostali delavci so nas gledali z velikimi očmi, ker je bilo zelo nenavadno, kako fajn se imamo z njimi. A to je bila prisotnost Svetega duha in na trenutke sem imel občutek, kot da smo v zelo dobri cerkvi.



NASLEDNJI KORAK


Zdaj smo prišli not kot prostovoljci preko Karitasa, ki smo razvažali hrano, kaj počistili itd, veliko časa pa smo imeli za kar koli je kjer koli potrebno. To smo izkoristili za osebni kontakt z begunci. Ni dovolj, da hranimo samo njihove trebuhe in skrbimo za telesno zdravje, poskrbeti moramo za njihove vrednote in njihovo duhovno življenje. Te priložnosti ne smemo izpustiti iz rok, če ne jih bo nahranil nekdo drug z napačnimi idejami. Na razpolago imamo 100.000 arabskih Biblij (Trubar že navija za nas). Zdaj rabimo dovoljenje od neke organizacije, da lahko gremo med begunce in jim izrazimo dobrodošlico v Evropo s Svetim pismom, kjer so zapisane naše evropske vrednote. Če ima kdo kakšen kontakt v tej smeri, nam lahko posreduje na info@sprejmi.si .







POPOLNO OZDRAVLJENJE V IMENU JEZUSA KRISTUSA

(Danica Narat)

Konec decembra leta 2013 nam je Gospod podaril deklico Emo. Pridružila se je sestricama Lei in Adi in bratu Timu. Vsi so nam v velik blagoslov. Majhna deklica Ema je rasla in se lepo razvijala.

V mesecu maju pa se je naše življenje zelo spremenilo. Pri Emi sem zaznala nenavadni pojav. Deklica se je zastrmela v prazno in bila nekaj sekund odsotna. Nisem si želela priznati, da je to nekaj neobičajnega. Prosila sem Gospoda za pomoč, vendar se je vse odvijalo kot v megli. Ti izrazi odsotnosti so postajali vse pogostejši in niso prenehali. To je opazila mama. Vedela sem, da moram povedati tudi možu. Odločila sva se, da jo odpeljeva k zdravniku.



Preden smo odšli od doma, sva molila in prejela gotovost, da bo vse pod Božjim nadzorom. Potrditev sva našla v Psalmu 31:22-24:
»SLAVLJEN, NAJ BO GOSPOD, ker mi je izkazal čudovito dobroto v obleganem mestu. Jaz pa sem rekel v svoji malodušnosti. »Odrezan sem izpred tvojih oči .« Toda uslišal si glas moje prošnje, ko sem k tebi klical na pomoč. Bodite močni, vaše srce naj se opogumi, VSI VI, KI PRIČAKUJETE GOSPODA!«
Aleluja. Vendar še vedno kot v megli smo odšli po zdravniško pomoč. Z Emo sva ostali v bolnici, naslednji dan pa so naju napotili v Ljubljano na diagnosticiranje bolezni.

Ema je še vedno imela obdobja odsotnosti. V Ljubljani so ji naredili EEG glave, vendar izvid ni pokazal nobenih odstopanj. Hvala Bogu. Kljub temu je bila diagnoza, ki je nisem želela sprejeti, postavljena: neopredeljivi epileptični napadi. Naslednji dan so se zdravniki odločili, da pričnejo s terapijo. Ko je medicinska sestra prinesla odmerek, je rekla: »Zdaj bomo pa ustavili hudičke.« To mi je veliko spregovorilo, ker smo ravno v tem času v cerkvi poslušali o zlohotnih duhovnih silah, ki nam želijo škodovati. Še nikoli se tega nisem tako resnično zavedala. Odgovorila sem ji, da imam vero v Jezusa, ki je vse premagal in da molimo proti tem silam.
Emi so se po prvem odmerku napadi ustavili. Pojavilo se mi je vprašanje: Ali ni Gospod zmožen prekiniti bolezni brez zdravil? Verovala sem v to in tudi nekaj bratov in sester me je pri tem podpiralo. Vsaka naslednja preiskava ni pokazala nič odstopanj. Poslali so naju domov s terapijo. Naročeni sva bili na magnetno resonanco glave. V tem času je Ema prejemala zdravila.

Septembra so Emi opravili magnetno resonanco glave. Izvid je bil brez posebnosti, kar je pomenilo, da do napadov ni prihajalo zaradi kakšne okvare v možganih in tudi možgani zaradi napadov niso bili poškodovani. Hvala Bogu. Ko sva bili na pregledu pri Eminem pediatru, je povedal, da je zelo vesel teh izvidov. Vprašala sem ga zakaj in mi je odgovoril, da Ema kljub napadom nima nobenih posledic na možganih. Takrat sem se še bolj zavedala kakšno hvaležnost čutim do Gospoda. Aleluja, slava Gospodu, ki dela velike in nedoumljive reči.

Emina terapija se je postopoma ukinjala in januarja 2015 je prenehala jemati zdravila. Vendar to ni bil še konec.

Ko je prišel na vrsto zadnji odmerek, je v meni rasel dvom, ali bo res vse vredu. V naslednjih dneh mi je sovražnik prikazoval simptome bolezni. Spraševala sem Gospoda, če to pomeni, da bom morala z Emo nazaj k zdravniku. Verjela sem, da bo Jezus posredoval. V skupnosti smo molili proti duhu bolezni in vsem sovražnikovim napadom. Ko sva bili z Emo sami, sem v imenu Jezusa Kristusa razglašala ozdravljenje in se v Njegovem imenu zoperstavljala vsakršni sovražnikovi moči.

V tem času sva tudi z možem skupaj molila za to. Gospod nam je dal moč in avtoriteto v Jezusovem imenu. Samo On lahko prenovi naš um s svojo besedo, da lahko sprejmemo popolno ozdravljenje.

Marca 2015, je imela Ema kontrolo v Ljubljani. Zdravnica jo je pregledala in potrdila, da je Ema zdrava. Velik čudež sem videla tudi v tem, da nima Ema nobenih kontrol v Ljubljani. Izginili so simptomi, bolezen in nič ni pustilo posledic, ker je bila nad vsem Božja roka.

Pri pediatru je imela redno cepljenje in jo je zopet gledal in prišel v čakalnico za nama, da mi je povedal, kako je vesel, da vidi našo deklico zdravo.



Aleluja, koliko bolj mora biti večje naše veselje v Jezusu Kristusu. On je dal Emi popolno ozdravljenje in sovražnik ji ni škodoval ali imel vpliva na njene možgane.

Omenila bom pa tudi čudež, ki ga je medtem naredil naš Gospod pri Emi. Rodila se je s priraščenim jezičkom in to bi oviralo njen govor. Molili smo v veri, da Jezus lahko posreduje, da ne bi potrebovala zdravniške pomoči. Večkrat smo molili in med enim od teh srečanj Ema prične kazati jeziček. Sama še dojela nisem popolnoma, ko so nekateri rekli, da Ema premika jezik in ga daje malo iz ust. Šele doma, mi Ema pred ogledalom kaže jezik. Postala sem pozorna in pogledala v njena usta. Jezik se je lahko premikal gor in dol. Kot bi mi sama hotela pokazati, češ naj že opazim. Ema govori in nič ni ustavilo njenega govora.

Zares sem Jezusu hvaležna za vsako moč in pomoč, da gremo naprej in stopamo na vsakršno sovražnikovo moč, samo v Njegovem imenu.





OSEBNO PRIČEVANJE NATAŠE PEČAR:

Nataša Pečar - osebno pričevanje (skenirano iz revije)

email: pecarnatasa@gmail.com





IMIGRANTI IN PREROŠKA BESEDA

Ko so imigranti vstopili na naše ozemlje, smo dobili priložnost, da se odzovemo z evangelijem. Poglejte si spodaj zapisano preroško besedo prerokinje Sharon Stone iz februarja 2015, še posebej njeno 9.točko. Takrat še nismo vedeli, o čem prerokuje, danes nam je jasno. Osebno verjamem, da so med begunci tudi džihadisti, zato moramo biti organizirani, kako se lotiti zadeve. Z duhovne plati pa verjamem, da je to velika priložnost, da slišijo za dobro novico o Jezusu, ki bo odrešila njihove duše. Imel sem čast pripeljati na stotine muslimanov k Jezusu. Molimo za njih, da se jim razodene Jezus in da mu predajo svoja življenja. Jezus se dostikrat pojavi muslimanom v sanjah.

PRAKTIČNA NAVODILA, KAKO PRIPELJATI MUSLIMANA K JEZUSU:

Ne glede na to, da je v koranu zelo veliko zlobnih navodil, kot na primer, da je treba pobiti vse kristjane in žide, vse nečistnike, se delati prijazne, ko prideš v nov narod, potem pa jih vse pobiti, ko te sprejmejo, da ne govorimo o položaju žensk, družinskem življenju itd, pa je dobro najprej izhajati iz njihove knjige, korana, preden gremo v Božjo besedo, Sveto Pismo.

3. točke korana, ki so resnične:
1. V koranu piše, da je Jezus duh alaha.
2. V koranu piše, da je Jezus Božja Beseda.
3. V 4.suri (poglavju) korana pa piše, da za odrešenje duše beri evangelij.

Iz prvih dveh točk vidimo, da Jezus ni bil le prerok. kot recimo Mohamed, kot mnogi muslimani trdijo, ampak je bil Bog. Jaz in moj duh sva eno. V tretji točki pa jim ponudimo evangelij, če želijo biti odrešeni. V islamu ni odrešenja, ker je Muhamed mrtev, Jezus pa je po tem, ko je plačal ceno za naše grehe na križu, vstal od mrtvih in nam ponuja večno življenje.



Preroška beseda SHARON STONE, FEB 2015:

1- Vstopamo v 4 leta zgodnje žetve.


2- Krščanske skupnosti bodo vzpostavile network (mrežo) za orodje žetve, za mobilizacijo in za večji glas v narodu. Bog dviguje 5 služb, apostole, preroke, evangeliste, pastirje, učitelje.

3- Cerkev prihaja iz žleda, ampak ne bo polomljena.

4- Moramo moliti za proces privatizacije.

5- Molimo, da se nekateri ljudje vrnejo v deželo, ki so zapustili Slovenijo, a jih rabimo tu.

6- 2015 JE LETO PREOBRATA, manifestacij obljub in to ne samo za nas, ampak tudi za druge narode, Iz55,5 poklicali bomo narode, ki jih ne poznamo.

7- To je čas OBNOVE in RESTITUCIJE. Pogoj je, da na nebeškem sodišču izpostaviš sovražnika, ki je hudič, in povrniti ti mora sedemkratno, tako v financah kot na vseh drugih področjih.

8- Sprememba v vladi v Sloveniji ne bo prišla od zgoraj navzdol, ampak od spodaj, od ljudstva navzgor bo prišla sprememba v infrastrukturi.

9- Glede emigracije: ne bojte se, ne bodo vam kradli..objemimo druge, delimo z njimi.



Še nekaj prerokb gostujočih prerokov za Slovenijo:

PREROKBE ZA SLOVENIJO


1.Tim 1.18:To zapoved ti izročam, moj sin Timotej, da biješ dober boj po prerokovanjih, ki so prišla vnaprej.

Slovenija za Jezusa,
Klemen







KAJ MORAMO VEDETI O HOMOSEKSUALNOSTI

Članek je uredil Grega Rojc in (z dovoljenjem) povzel iz:
CHRISTIAN PHILOSOPHY
Avtor: Andrew Wommack
Tulsa: Harrison House Publishers, © 2012.

Homoseksualni lobiji želijo predstaviti homoseksualnost kot popolnoma normalen življenjski stil. Prepričati nas želijo, da so homoseksualci takšni kot vsi ostali (z razliko svoje izbire spolnih partnerjev), vendar homoseksualnost ni normalna.

Ena od taktik, ki jo homoseksualni lobiji uporabljajo, je ta, da trdijo, da je procent homoseksualcev v družbi mnogo večji, kot je dejansko res. Tako trdijo, da je 10 % populacije homoseksualne. Te napačne trditve so povzete iz študije, ki jo je leta 1948 objavil zoolog Alfred Kinsey. Do danes je bila ta študija povsem ovržena zaradi neuravnoteženega števila študentov in zločincev, obsojenih spolnih napadov. Bolj natančne študije kažejo na to, da je le od 1 do 2 % Američanov homoseksualcev, glede na 2000 US census Bureau pa je manj kot 1 % ameriških gospodinjstev homoseksualnih. To je precej manj, kot homoseksualni lobiji želijo, da bi javnost verjela, da jih je.

Homoseksualnost ni le neobičajna in nemoralna, je tudi škodljiva. Poglejte naslednja dejstva:
· 43 % belcev homoseksualcev ima spolni odnos s 500 ali več partnerji v svojem življenju.
· 28 % belih moških homoseksualcev ima več kot 1000 spolnih partnerjev v času svojega življenja.
Ali je imeti spolne odnose s 500 do 1000 različnimi ljudmi normalno? To je za mnoge homoseksualce v tej študiji dejstvo. Po vseh kriterijih je to perverzija. Tako široko razmahnjena promiskuiteta razloži, zakaj je med homoseksualci veliko manj zvestobe kot med heteroseksualci. Statistike nam pokažejo, da je homoseksualnost spolna perverzija. Njihov življenjski stil je direktno povezan s promiskuiteto in nezvestobo. Homoseksualni pari niso enaki kot heteroseksualni. Razlika je ogromna. Na Nizozemskem, kjer so homoseksualne poroke legalizirane od leta 2001, so študije pokazale, da so imeli “predani” homoseksualni pari osem izvenzakonskih spolnih partnerjev na leto. Heteroseksualna partnerja ne veljata za normalen par, če imata poleg odnosa eden z drugim vsakih šest tednov spolne odnose še z nekom.

Vedno se najde nekdo, ki pravi, da pozna homoseksualen par, v katerem sta si partnerja zvesta že več kot 20 let, vendar je to velika in zelo redka izjema, kot lahko vidimo iz študij.

8. maja 2012 je Severna Karolina sprejela ustavni amandma, ki je definiral zakon le kot zvezo moškega in ženske. Sprejet je bil z 61 % »za« in 39 % »proti«, tako so postali 30. država ZDA, ki je sprejela takšno stališče. Ne glede na to, da večina ameriški držav nasprotuje homoseksualnim porokam, je predsednik Barack Obama že naslednji dan izrekel popolno podporo homoseksualnim porokam. Omenjal je prijatelje in člane svojega tima, ki naj bi bili v neverjetno predanih monogamnih, istospolnih skupnostih, v katerih skupaj vzgajajo otroke.

Posamezniki, o katerih je govoril predsednik, v monogamnih homoseksualnih odnosih verjetno obstajajo, a če je temu res tako, gre tu za veliko izjemo in ne za pravilo. To je tako, kot če bi sprejeli vinjene voznike zato, ker je nekdo, ki ga poznamo, povsem varno pripeljal domov, kljub temu da je bil vinjen. To se sicer zgodi, a prav je, da imamo zakone proti vožnji pod vplivom alkohola, ker je to nevarno.

Povprečna homoseksualna zveza traja eno leto in pol. 95 % parov v zvezi, ki traja več kot 5 let, ima odprt dogovor, da imata partnerja lahko spolne odnose izven zveze. Za primerjavo - skoraj 50 % heteroseksualnih zakonov traja več kot 20 let.

Partnersko nasilje je v homoseksualnih zvezah veliko večje. Med lezbijkami je zloraba partnerice 44-krat večja kot v heteroseksualnih odnosih, med homoseksualnimi moškimi pa kar 300-krat večja. Ti odstotki nasilja so ekstremni. Da so homoseksualne zveze enake heteroseksualnim in da je edina razlika v tem, da sta partnerja istega spola, preprosto ne more biti res. Homoseksualnost je popolnoma drugačen življenjski stil.

Poleg tega, da je homoseksualnost spolno in fizično škodljiva, je študija v Angliji ugotovila, da so homoseksualci najmanj 50 % bolj nagnjeni k depresiji, anksioznosti in uporabi nedovoljenih substanc. Če bi katerakoli druga stvar povzročala tako povečano tveganje, bi vlada poizkusila omejiti ali prepovedati takšno obnašanje. Ne vem, kako lahko nekdo ignorira nevarnosti, povezane s homoseksualnostjo. To je destruktiven življenjski stil.

Neodvisna študija medicinskega žurnala BMC Psychiatry je odkrila, da je tveganje samomora poskočilo za 200 % pri posameznikih, ki prakticirajo homoseksualnost. Spet pridemo do zaključka, da bi bilo logično, da se opozori ljudi, naj se ne vključujejo v vrsto obnašanja, za katero se odkrije tako dramatično povečavo samomorov. Vendar pa zato, ker tukaj govorimo o homoseksualnosti, nihče ne želi reči ničesar. To ni politično korektno. V bistvu naše šole še spodbujajo takšno obnašanje s tem, ko učijo, da je homoseksualnost sprejemljiv življenjski stil, ki je alternativa tradicionalnemu zakonu.

Tudi mnogo zdravstvenih tveganj je povezanih s homoseksualnostjo. Moški homoseksualci imajo 30 % večjo možnost, da umrejo za virusom HIV do svojega 30. leta, življenjska doba homoseksualnega moškega pa je 20 let krajša od heteroseksualnega. Podatki iz leta 1989 kažejo, da imajo moški homoseksualci 10-krat več možnosti za raka anusa kot heteroseksualni, odstotek pa od takrat do danes samo raste. Za tiste, ki imajo AIDS, so ti odstotki dvojni.

Pri lezbijkah je tveganje za določene vrste raka na rodilih večje. Več kot 2-krat večje tveganje imajo za debelost, kar povzroči večjo stopnjo tveganja za raka in srčne bolezni. Homoseksualni moški imajo 2-krat večje tveganje za raka, zlasti raka anusa, pljučnega, testikularnega raka in raka imunskega sistema. Eksperti trdijo, da imajo lezbijke veliko večje tveganje za raka na dojki kot heteroseksualne ženske. Za seznam zdravstvenega tveganja se zdi, da je brez konca.

Tukaj je povzetek tega, kar smo omenili do zdaj:
· Nasilje med partnerji je 44-krat večje med lezbijkami in 300-krat večje med homoseksualnimi moškimi.
· Homoseksualci so najmanj 50 % bolj nagnjeni k depresiji, anksioznosti in zlorabi substanc.
· Tveganje samomora je 200 % večje pri homoseksualcih.
· Homoseksualci imajo 2-krat večje tveganje, da se okužijo z aidsom.
· Življenjska doba pri homoseksualcih je 20 let krajša.
· Homoseksualni moški imajo 2-krat večje tveganje, da zbolijo za rakom.
· Lezbijke imajo večje tveganje za raka na prsih.
· Lezbijke imajo 2-krat večjo nagnjenost k debelosti.

Na cigaretih imamo opozorilo, da zmanjšajo življenjsko dobo za 10 let. Homoseksualnost je po teh kriterijih 2-krat bolj smrtno nevarna od cigaret. To ni normalen, zdrav življenjski stil, kot nas želijo prepričati homoseksualni lobiji. Če se ljudje ne bi trudili biti tako politično korektni, bi nam pokazali nevarnosti homoseksualnosti.

V svoji službi in na svoji biblični univerzi sem imel ljudi, ki so bili osvobojeni homoseksualnega življenjskega stila. Sami so nam pričevali, da so imeli resne težave s tem, zdaj pa so popolnoma svobodni. Srečni so bolj kot kadarkoli prej in so popolnoma osvobojeni homoseksualnih nagnjenj. Nasprotno, kot mnogi trdijo, homoseksualnost ni genetska. Nihče ni ustvarjen in rojen kot homoseksualec.

Seznam virov:
A.P. Bell and M.S. Weinberg, Homosexualities: A study of Diversity Among Men and Women (New York: Simon and Schuster, 1978), 308-309.

Edward laumann, John H. Gagnon, Robert T. Michael and Stuart Michaels, The Social Organization of Sexuality (Chicago: University of Chicago Press, 1994), 216.

David P. McWhirter and Andrew W. Mattison, The Male Couple: How Relationships Develop (Saddle River: Prentice Hall, 1984), 252-253.

Michael W. Weiderman, “Extramarital Sex: prevalence and correlates in national survey,” Journal of Sex Research, Vol 34, no. 2 (1997): 170.

“Study finds gay unions brief,” The Washington Times, July 11, 2003. http:// www.washingtontimes.com/news/2003/jul/11/

Sam Stein, “Obama Backs Gay Marriage,” The Huffington Post, May 9, 2012. http://www.huffingtonpost.com/2012/05/09/obama-gay-marriage_n_1503245.html

National Center for Health Statistics Center for Disease Control and Prevention 2001 and 2003-2004 Gay/lesbian Consumer Online Census

“Extent, Nature and Consequences of Intimate Partner Violence,” U.S. Department of Justice: Office of Justice Programs, July 2000, 30.

“Intimate Partner Violence”, Bureau of Justice Statistics Special Report, http://bjs.ojp.usdoj.gov/index.cfm?=tytp&tid=971

“Gays more prone to depression,” Health 24, September 12, 2008. http://www.health24.com/news/Depression/1-903, 47941.asp

Tom McFeely, “What about the Children? American College of Pediatricians Warns Against Same-Sex Families,” National Chatolic Register, June 3, 2008. http://wwwncregister.com/site/article15089

John R. Diggs Jr. MD, “The Health Risks of ay Sex,” Catholic Education Resource Center, 202. http:///www.catholiceducation.org/articles/homosexuality/ho0075.html

Mads Melbye, Charles Rabkin, et al., “Changing patterns of anal cancer incidence in the United States, 1940-1989,” American Journal of Epidemiology (New York: Oxford University Press, 1994), 139: 772-780.

James Goedert, et al., for the AIDS-Cancer Match Study Group, “Spectrum of AIDS-associated malignant disorders, “ The Lancet (New York: Elsevier, 1998), 351: 1833-1839.

Randy Dotinga, “Gay men face a higher risk of anal, lung, testicular and immune-system cancers,” U.S. News & World Report, May 9, 2011. http://health.usnews.com/health-news/family-health/cancer/articles/2011/05/09/gay-men-more-likely-to-have-had-cancer







Moj prijatelj, brezdomec Dušan

T. J. G.
(Nevenka Pavičić)

Nekaj tednov nazaj sem začela na poti v službo in iz službe, opažati moškega, ki sem ga videla sedeti za Mercatorjevo trgovino, v bližini mojega doma. Že velikokrat je bil na tem mestu, občasno pa je za nekaj časa izginil in nato spet prišel. Vedno kadar ga ni bilo, sem si mislila: »Sedaj imam mirno vest, verjetno mu je dobro.« Nekaj časa sem hodila mimo, kakor da se me to ne tiče, da to pač ni moja stvar. Nato sem se mu prvič približala. Bila je sobota in kot običajno sem šla zjutraj v trgovino. Ko sem ga zagledala stati pred trgovino, se me je v srcu nekaj dotaknilo. Nakupljene stvari sem odnesla domov in se vrnila nazaj k trgovini, z nekaj hrane in s Svetim pismom Nove Zaveze. Na stran, kjer je bila vrstica iz Evangelija po Janezu 3,16, sem to vrstico podčrtala, med strani pa položila listek, na katerem sem na delu, ki je štrlel iz knjižice, z rdečim flomastrom napisala: »Jezus te ljubi.«

Kar nekaj časa sem morala stati pred trgovino in gledati v smer, kjer je stal ob policijskem avtomobilu in se pogovarjal. Kasneje sem izvedela, da je bil Dušan nekoč zaposlen na policiji, a se je zaradi ločitve od svoje žene do konca zapil. Policaj s katerim se je pogovarjal, je bil njegov polbrat. Nisem se bala. V meni je bila nevidna moč; Sveti Duh.

Ko je policijski avto odpeljal, se je vračal proti vhodu v trgovino. Šla sem mu naproti, ga pozdravila, mu dala Sveto pismo in sendvič, ki sem ga na hitro pripravila doma. Nisem mu veliko govorila, a začutil je, da mu želim dobro.

Že ob tem prvem srečanju so se njegove oči orosile, v njem je vzklilo upanje, ko sem mu prebrala stih iz Janezovega evangelija 3,16: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«

V naslednjih dneh sem na poti iz službe včasih pristopila k njemu, včasih pa nisem mogla. Zapadla sem v krizo. Počutila sem se tako nemočna in tako nekoristna in nesposobna, da to stvar z brezdomcem speljem naprej – v njegovo odrešenje po veri v Jezusa Kristusa. Spraševala sem se, le kako mu lahko pomagam s tem, da mu prinašam hrano in vodo, da ga vzpodbujam in mu govorim o Jezusu. Kaj pa obleka, dom, voda za umivanje in miren in topel prostor za spanje?

Nekega dne, po povratku iz službe sem šla domov in mu prinesla pričevanja brata v Kristusu, ki se ukvarja z odvisniki in je tudi sam pred spreobrnitvijo delal kot policaj. Izročila sem mu tudi na listu napisan vozni red vlakov, da bo lahko odpotoval k njemu.

Včeraj je bil kot ponavadi zjutraj na svojem mestu in na poti v službo sem ga našla sedeti na stopnički za gostilno Jakše, kjer je bilo več svetlobe za branje, ne pa kot ponavadi na stopnicah dostavnega mostička pri trgovini Mercator. Prebral je pričevanje Matjaža in Magdalene Horjak, ki sem mu ga dala prejšnji dan in bil je ves objokan. Rekel je: »Tudi on je bil v specialni enoti«. Iz njega je velo upanje, da zanj obstaja IZHOD.

Ko sem se vrnila iz službe sem ga našla v družbi Mihe, mlajšega prijatelja – bivšega odvisnika, ki pa je bil še vedno na metadonu, ki mu je velikokrat delal družbo. Govorila sem jima o Jezusu in o desnem razbojniku, ki ni bil nikoli v cerkvi, a mu je Jezus vseeno rekel, da bo še isti dan z Njim v raju. Zakaj? Zato, ker je v Križanem prepoznal Boga, ki nedolžen umira na križu, zaradi njegovih grehov.

Namenila sem se še oditi v trgovino, da Dušanu kupim nekaj hrane, a sem kasneje videla, da je ima še nekaj od prejšnjih dobrotnikov, skrite v omarici plinske napeljave, pritrjene na steno trgovine. Začudila sem se, ker nisem nikjer videla njegove običajne steklenice z alkoholom.

Ko sem se vrnila domov nisem imela miru. Na hitro sem zase in za hčerko skuhala kuskus na mleku in ne da bi ga pojedla z robčki v roki tekla nazaj za trgovino. Na poti me je skoraj do glave poškropil mimo vozeči avto, ki je z vso hitrostjo zapeljal v globoko lužo. Moji edini čevlji za dež so bili popolnoma premočeni.

Nekaj časa sva se z Dušanom pogovarjala o Bogu, nato pa sem čutila da je pripravljen. Vprašala sem ga, če želi Jezusa sprejeti za svojega osebnega Odrešenika. Njegov odgovor je bil: »Ja, želim.« Prijela sem ga za njegovo prezeblo in od alkohola oteklo, pomodrelo roko in nanjo položila drugo in mu rekla, naj za mano ponavlja besede molitve, približno takole:

Gospod Jezus. Tu sem pred teboj in spoznal sem, da sem grešnik. Vem, da si zame umrl na križu in tam plačal odkupno ceno zame, za vse moje grehe, prekletstva, bolezni in slabosti. Hvala ti, ker si umrl zame. Prosim te, odpusti mi in me očisti s svojo krvjo. Sprejemam Te za svojega osebnega Odrešenika in svoje življenje predajam tebi. Vodi me, kakor ti veš da je najbolje zame. Amen!

Govoril je hitro, da me je skoraj prehiteval v besedah. Na koncu sva oba rekla Amen. Najini lici sta bili mokri od solz radosti. Božja ljubezen je bila na delu. Z robčki, ki sem jih prinesla s seboj (kakor da bi že vnaprej vedela, da jih bo potreboval), si je brisal oči in nos. Bil je globoko ganjen.

Preden sem odšla, sem mu rekla: »Dušan, če se ti zgodi kaj hudega, ali če ti bo težko, kliči ime Jezus. On pa mi je ob slovesu rekel le: »Strašno sem zaspan, želim se naspati.«


Ob prihodu nazaj domov, sem vzela svoj nahrbtnik, vanj stlačila odejo, ki je bila včasih spalna vreča. V drugi nahrbtnik pa sem stlačila eno manjšo potovalko, dve kartici za telefon, zložljiv dežnik, nekaj brisač, papir, svinčnike in nekaj robčkov. Več ni šlo vanj. Tekla sem nazaj k trgovini, da mu s temi stvarmi olajšam potovanje na primorsko, a ga ni bilo več tam. Oddahnila sem si, ker sem se tolažila z mislijo, da je nekomu le uspelo odpeljati ga v svoj dom na kopanje, britje in spodobno spanje.

Zvečer pred spanjem sem molila zanj in se veselila, ker je v molitvi sprejel Jezusa v svoje srce. Spomnila sem se, da sem ga po nekaj srečanjih začela tikati, a vseeno se mi je zdelo, kakor da ga ne cenim, dovolj in da ga še vedno preveč presojam po njegovem videzu. Bil človek, ki ga je Bog ljubil, navkljub njegovemu propadlemu življenju. On me je do zadnjega vikal in čeprav sem mu le enkrat povedala svoje ime, ga je v tistem popoldnevu nekajkrat izgovoril. Iz njega je velo nekaj plemenitega, spoštljivega, dostojanstvenega, čeprav mu je alkohol kruto uničil telo.

Naslednje jutro sem skuhala svež čaj, še vročemu dodala veliko medu, stekleničko zavila v brisačo, da bi ostal topel in se odpravila k trgovini.

Na običajnem mestu je bil na stopnički zložen karton za sedenje, a njega ni bilo. Mislila sem si, da je mogoče skočil v bližnjo gostilno in z manjšim nahrbtnikom, ki sem mu ga želela izročiti že prejšnji večer, ko ga nisem našla in sem ga prinesla s seboj skupaj z vročim čajem, odšla v službo. Z malo slabo vestjo sem čaj v službi tudi spila, ker bi bil tako ali tako kasneje mrzel, jaz pa sem bila že nekaj dni zelo prehlajena.

V službi mi je sodelavka nenadoma rekla, na osnovi novic, ki jih je prebrala na internetu, da so na Šegovi ulici našli mrtvega moškega. V srcu sem začutila bolečino, kot bi mi nekdo prebodel srce. Takoj sem vedela, da je to Dušan. Solze so mi kar same od sebe spolzele po licih. Spraševala sem se zakaj mi je tako hudo? Žalovala sem za njim, kakor za svojim bližnjim, čeprav je bil za druge ljudi le usmiljenja vreden, propadel človek, ki mu ni mogel nihče pomagati.

Sodelavka me je gledala in rekla: »Pa menda ne, da žaluješ za tem brezdomcem?« Odgovorila sem ji: »Ko bo v tebi Kristusova ljubezen, boš razumela.«

Zjutraj so ga namreč našli z okrvavljenim obrazom, na mrzlem, mokrem asfaltu; mrtvega. Ležal je s hrbtom na mokrih in mrzlih tleh. V žepu svojega anoraka je imel 150 Eurov, ki jih je hranil za pot na morje, k Matjažu, da mu pomaga naprej, ven iz njegove odvisnosti. Tam je bilo tudi Sveto pismo, knjižica Najdražja mi dežela in Matjaževo pričevanje. Vsega tega sedaj ne potrebuje več.

Pomislila sem na desnega razbojnika, ki je bil križan skupaj z Jezusom. Le ta se ni nikoli krstil v vodi, nikoli šel v cerkev, a mu je Gospod Jezus rekel: »Še danes boš z menoj v raju.«

Zakaj? Ker je izrekel besede v veri in Jezusa s svojimi usti priznal za Boga.
Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govoril:
»Ali nisi ti Mesija? (Kristus) Reši sebe in naju!«
Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal:
»Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi?
In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila;
ta pa ni storil nič hudega.«
In govoril je:
»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«
In on mu je rekel:
»Resnično, povem ti:
Danes boš z menoj v raju.«

Luka 23, 39-43

Na teh, od dežja mokrih in mrzlih stopnicah, ki so mu bile dneve in dneve stol, miza, počivališče za kratko in prepotrebno spanje in mesto za pogovor s tistimi, ki se niso sramovali druženja z njim; na tem mestu, kjer se je odločil, da želi spremeniti svoje življenje, je v večeru pred svojo smrtjo, sprejel Jezusa.
Čeprav mnogi tega ne vedo, čeprav nihče niti ne pomisli da je to mogoče, je Dušan odrešen. Ne zaradi kakršnih koli zaslug, ali dobrih del, temveč zato, ker je v svoji nemoči in svobodni odločitvi, klical ime Jezus. Bil je njegov zadnji trenutek, a Bog nikoli ne zamuja. Vem da me bo pričakal izza nebeških vrat, ko bom tudi jaz prišla tja, kamor želi moje srce.

Zakaj vem? Ker je bil njegov prijatelj z njim po tem in mi je povedal, kako mu je ves vesel povedal, da se je spokoril in sprejel Jezusa v svoje srce. Bil je srečen in smejal se je. Bil je poln radosti in upanja.

Zakaj Bog ni preprečil njegove smrti? Ker je vedel, da je bil to najbolj primeren čas v njegovem življenju, edini pravi čas. Bog je videl vnaprej in je vedel, da je bilo to jutro, njegovo zadnje jutro na zemlji, pravi čas za njegov odhod. Umrl je z obrazom obrnjenim v nebo.

Na njegov pogreb sem šla s pomirjenim srcem in z upanjem, da tudi z njegovim bližnjimi, podelim veselo vest odrešenja.

Na Mercatorjevi trgovini, kjer se je običajno zadrževal, je še vedno njegov podpis.

To je poročilo iz Dolenjskega lista z dne 22.maja 2008:

Kot smo poročali, je danes zjutraj ob 6. uri Novomeščanka na parkirišču na Šegovi ulici v Novem mestu našla okrvavljeno moško truplo, ki je ležalo na dežju. Kriminalisti in preiskovalni sodnik so opravili ogled, ni pa še znano, ali je 44-letni moški, ki je živel v bližnji okolici, umrl naravne ali nasilne smrti.

Gre za Dušana Kopino, ki je pred leti delal na novomeški prometni policiji, a ker se je predal alkoholu, je izgubil službo, to pa mu je še bolj uničilo življenje. Zadnja leta je Dule, kot so ga klicali znanci, večino svojega časa preživljal na ulicah, predvsem na Šegovi in bližnji okolici, še dodaten udarec pa je doživel, ko je zaradi neplačevanja računov ostal brez stanovanja.

Na stopnicah trgovine ga še čaka škatla, na kateri je običajno sedel. (Foto: T.J.G.)
Kot so povedali očividci, je Dule danes zjutraj ležal na parkirišču pred stanovanjskim blokom številka 6 in med Novo ljubljansko banko na hrbtu, obraz pa je imel povsem okrvavljen. V denarnici je imel kar nekaj denarja, kot je povedal bližnji sosed, ki je bil prisoten pri preiskavi, ga je bilo kakšnih 150 evrov.
Preiskovalni sodnik je odredil sodno obdukcijo.






UGLAŠEVANJE V SVETEGA DUHA

(Carol Vidic)

Kako poslušati Božji glas

Tu je par zapiskov, verzov in kratkih nalog:

Nebesa so model za naše življenje in duhovno službo. Jezus nas je učil s svojim zgledom, da je delal samo to, kar je delal nebeški Oče. Učenje prepoznavati prisotnost Svetega Duha in slediti njegovemu vodstvu nam omogoča delati dela Jezusa Kristusa..

Uničevanje del hudiča, odrešitev, ozdravljenje in osvobojenje so izrazi evangelija. Bog se zmeraj poskuša dotikati ljudi in zmeraj nas približuje k sebi. Kjer koli je potreba v življenju, Bog želi delovati.

Ko človek sreča Boga, je človek bolj lačen prisotnosti Boga. Čudeži so stranski proizvodi.

Uglasi se v glas Gospoda! Moramo priti v Božjo frekvenco. Danes imamo mobitele, tablice in televizorje, vse te naprave rabijo signale, da delajo. Čeprav je signal, moramo prižgati napravo in se povezati z njo. Klemen je govoril na radiju v četrtek. Če bi imel radio prižgan, ampak ne bi imel pravega signala, ga ne bi mogel slišati. Bog nam vedno govori. Ali poslušaš?

Veliko krat smo preveč zaposljeni, da bi ga slišali. Prvič, ko sem jasno slišala Boga, sem imela 14 let. Bog mi je rekel, "Mene nikoli nisi slišala, ker nikoli nisi bila tiho dosti časa, da bi poslušala moj glas.

Psalm 46:10 pravi, Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog, vzvišen med narodi, vzvišen na zemlji.

Ko uglašujemo naša duhovna ušesa, da slišimo Gospodov glas, rabimo globoko tišino in potrpežljivost. Bog nam ponovadi govori v tihem glasu, ( 1 Kr 19.13) ampak velikokrat ga ne moremo slišati, ker smo osredotočeni na današnje dolžnosti. 1 Kr 19:11-13 Pa je rekel: »Pojdi ven in se postavi na gori pred GOSPODA.« In glej, GOSPOD je šel mimo, velik in silen vihar, ki kruši gore in lomi skale, je bil pred GOSPODOM; a GOSPOD ni bil v viharju. Za viharjem je bil potres; a GOSPOD ni bil v potresu. 12 In za potresom ogenj; a GOSPOD ni bil v ognju. Za ognjem glas rahlega šepeta. 13 Ko je Elija to slišal, si je s plaščem zagrnil obraz, šel ven in obstal pri vhodu v votlino. In glej, nagovoril ga je tihi glas in rekel: »Kaj delaš tu, Elija?«

Komunikacija z Bogom je iz Duha do duha, ne pa iz možganov do možganov, oz. iz ust do ušes. Gospod govori z našim duhom ne samo v besedah, ampak tudi v mislih in vtisih. Potem pa nam govori naš duh z mislimi kot:"Mislim, da Bog hoče, da naredim to pa to pa

to. Ponavadi nam Bog ne reče: "Pojdi in naredi to....", ampak nam da vtis. Če mislite, da so to samo vaše misli, lahko zgrešite Božja navodila.

Bog nam lahko govori tudi v slikah. Potem moramo prositi Boga: "Kaj ta slika pomeni?"

Psalm 37: 3-4 Zaupaj v GOSPODA in delaj dobro, prebivaj v deželi in se pasi v zaupanju.

Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.

En način, da preverimo, če je res Gospodov glas je, da se vprašamo: "Ali imam mir pri tem, kar slišim?" Kol 3.15 In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni.

Božje besede so nam lahko zahtevne, ampak bojo prinesle življenje in veselje, ne pa negotovosti ali pa obsodbo....

Nihče ni sprejel vsega, kar ima za njih Sveti Duh. Bog nam zmeraj hoče dati več skozi nadnaravne darove. Ko postanemo njegov kanal, njegovi darovi tečejo.

Še ena čudovita resnica o toku v darovih Svetega Duha je: "Božji tok". "Bog je ljubezen" (1 Jn 4:8) je tema te misli.

Ko začutimo da se Božja Ljubezen izliva skozi tebe do druge vsebe, se Bog iztegne proti tej osebi skozi darove Svetega Duha. Vse, kar moramo narediti, je slediti temu izljivu ljubezni z vero.

Začni dan z Bogom! Poslušaj njegov glas....Išči ga zjutraj.

Psalm 5:4 GOSPOD, zjutraj poslušaj moj glas, zjutraj polagam predte molitev in čakam.

Psalm 32:8-9 Modril te bom in te učil na poti, po kateri moraš hoditi, svetoval bom, moje oko je nad tabo.

9 Ne bodite kakor konj, kakor mezeg brez razuma; z uzdo in vajetmi krotijo njuno divjost, sicer se ti ne približata.

Psalm 91:15 Kliče me, pa ga uslišim, z njim sem, ko je v stiski, rešim ga in mu izkažem čast

(a promise to the righteous)

Psalm 29:1-11 ( Pridi v prisotnost Boga skozi slavljenje in sliši Gospodov glas)

Dajajte GOSPODU, Božji sinovi, dajajte GOSPODU slavo in moč! 2 Dajajte GOSPODU slavo njegovega imena,

padite na kolena pred GOSPODOM v svetem okrasju! 3 Glas GOSPODOV je nad vodami, Bog veličastva grmi, GOSPOD je nad silnimi vodami. 4 Glas GOSPODOV je v moči, glas GOSPODOV je v sijaju. 5 Glas GOSPODOV lomi cedre, GOSPOD lomi cedre libanonske. 6 Daje, da Libanon poskakuje kakor teliček, Sirjón kakor mlad bivol. 7 Glas GOSPODOV siplje ognjene plamene. 8 Glas GOSPODOV pretresa puščavo, GOSPOD pretresa kadéško puščavo. 9 Glas GOSPODOV pretresa košute v porodnih bolečinah in razgalja gozdove; v njegovem templju vse pravi: »Slava!« 10 GOSPOD je prestoloval nad potopom,

GOSPOD prestoluje kot kralj na veke. 11 GOSPOD daje moč svojemu ljudstvu, GOSPOD bo blagoslovil svoje ljudstvo z mirom.Jeremija 33:3 (Bog nam obljublja, da nam bo odgovoril)

Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal

Iza 30:21 Tvoja ušesa bodo slišala za teboj besedo, ki bo pravila: »To je pot, po njej hodite!« če boste morali iti na desno ali na levo.

Hab 2:1-2 Napiši vizijo

Stopil bom na svojo opazovalnico, postavil se bom na stolp. Oprezoval bom, da vidim, kaj mi bo govoril in kaj naj odvrnem na svojo pritožbo. 2 GOSPOD mi je odgovoril in rekel: Zapiši videnje in vreži ga na plošče, da bo hitel, kdor ga bo bral. Jn 5:30 Jezusova duhovna dela so bila vodena po Svetem Duhu in samo po tem,kar je delal nebeški Oče: Jaz sam od sebe ne morem ničesar storiti: kakor slišim, sodim, in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.«

Jn 6:63 Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. Jn 8:47 Naša prava srčna drža nas odpre, da slišimo Boga...Če želimo delati po njegovi volji, ga lahko slišimo. Kdor je iz Boga, posluša Božje besede. Vi jih zato ne poslušate, ker niste iz Boga.« Jn 7:17 Če hoče kdo uresničevati njegovo voljo, bo spoznal glede nauka, ali je od Boga ali pa jaz govorim sam od sebe.

Jn 10:27 Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo

za menoj

.Jn 10:16 Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste

moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en

pastir Jn 14:21 Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor

pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se

mu razodel.« odnos prinese razodetje Jn 14:16-17 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega

Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga

svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate,

ker ostaja pri vas in bo v vas. Jn 14:26-Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in

spomnil vsega, kar sem vam povedal. Jn 16:13 Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v

vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo

povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči

Apd. 13:2 Navodila Svetega Duha Ko so opravljali službo Gospodu in se postili, jim je Sveti Duh rekel: »Odberite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical!«

Apd 16:6-10 Z vizijo nas Bog preusmeri

Potovali so skozi Frigijo in deželo Galačanov, ker jim je Sveti Duh branil, da bi oznanjali besedo v provinci Aziji. 7 Ko so prišli do Mízije, so poskušali priti v Bitinijo, toda Jezusov Duh jim tega ni dovolil. 8 Zato so potovali prek Mízije in se spustili v Troádo. 9 Neko noč pa je Pavel videl prikazen. Pred njim je stal neki Makedonec in ga prosil: »Pridi v Makedonijo in pomagaj nam!« 10 In ko se mu je to prikazalo, smo takoj začeli iskati priložnost, da bi odrinili v Makedonijo. Doumeli smo, da nas Bog kliče, naj tja ponesemo veselo oznanilo. Rim 8:14 Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. Rim 12:1-2 Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. 2 In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.

(Poslušaj Boga v Bibliji) Sveto Pismo je naš voditelj preverjanja, kaj slišimo.

Psalms 119. 105 Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi. Rim 10:17 Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi. Heb 4:12 Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca 2 Tim 3:16-17 Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, 17 da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo Heb 1:1-3 Poglej Jezusa!

Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih, 2 v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove. 3 On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse. Potem ko je uresničil očiščenje od grehov, je v nebesih sédel na desno veličastja. Jak 1:5 Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo. Raz 3:20 Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.

Ta teden prosi Boga, da govori s tabo o specifičnih stvareh.

Tukaj so trije primeri:

1. Gospod, kako me vidiš? Kaj vidiš v meni?

2. Bog, kaj je namen mojega življenja? Čemu si me ustvaril?

3. Gospod, govori mi o neki osebi, da jo lahko ohrabrim s tvojimi mislimi.

Tu je primer kako napišem, kaj mi Bog govori:

Danes sem s tabo, kot sem s tabo vsak dan. Imam posebna navodila,

posebne usmeritve, da bojo poboljšale tvoj dan, in te pripravile za

prihodnost, ki sem jo pripravil zate..

Pripravi se, da veča časa poslušaš moj glas. Težje me je slišati, ko je tvoj

dom napoljnjen s hrupom. Poišči miren prostor, kjer me lahko poslušaš.

Ne hiti, ampak si vzemi čas. Ves se mi predaj. .

Lahko me sprašuješ. Če bi imel tečaj, bi hotel vedeti, kaj govori učitelj in bi

to prakticiral. Če bi se učil glasbeno skladbo, bi si lahko vzel veliko časa

za izpopolnjevanje zelo zahtevnih delov. Vsakdanje prakticiranje, tudi če

ne opaziš sprememb, prinese čez veliko časa velike spremembe. Na isti

način bo disiplina prinesla poslušanje in pisanje mojega glasu, kar bo

prineslo veliko korist, da rasteš v hoji v nadnaravnem. Probaj me

poslušati, za ljudi okoli tebe. Prosi me, da ti dam srce za njih in da ti pokažem, kaj čutim za njih. Začel boš reagirati v ljubezni in z močjo, ki je prej nisi imel v postopku hoje v razodetju Svetega Duha.

Imam načrt za moje ljudi. Želim, da zaupajo vame in se naučijo hoditi tako blizu mene, da so lahko moj glas, moje roke in moj srce temu svetu. To pride, ko gremo globoko v Besedo in pustimo Svetemu Duhu, da postane vodnik v dnevnih odločitvah. Lahko živiš svoje življenje brez moje pomoči, ampak to te bo privedlo do dvoličnosti. Človek, ki mi zaupa in se zanaša na mojo razumnost, je tisti, ki bo sprejel nebeško pomoč. Ponižni so dvignjeni. Prazni bojo odšli polni. Srečam se s tistimi, ki ne morejo živeti brez mene, ampak me rabijo za svoje življenje, tako kot potrebujejo ljudi okoli sebe.

Kot se učite živeti v Duhu, boste postali bolj veseli, bolj izpolnjeni in bolj navdušeni nad prihodnostjo. Delajte to korak po korak in ne pozabite, da vas ljubim in da hodim skozi vse stvari z vami.

Zabavajte se in uživajte v moji prisotnosti. Uživam v vas. V življenju ne gre za popolnost v vsakem koraku, ampak za dejanja vere in zaupanje v mojo dobroto. Ne pričakujem, da ljudje, ki me sploh ne poznajo, postanejo popolni, in tudi vi tega ne pričakujte. Želim si, da zapustite svoja naravna nagnjenja in se učite od mene. To je vaš čas, da rastete v nadnaravnem življenju Duha.

Vse to je utemeljeno na ljubezni. Brez ljubezni nič od tega ni mogoče. Vsaka žrtev je brezvezna brez ljubezni. .. Vsak duhovni dar je omejen, če je brez ljubezni in lahko postane problem. Obdrži srce napolnjeno z ljubeznijo in boš prekipeval v meni.

Upam da ste uživali v poslušanju Boga in ste rastli v tem!

Bodite blagoslovljeni in hodite z Njim vsak dan.








Živjo

(Nataša Pečar)

Čez praznike sem si vzela še ekstra čas za iskanje Boga in kot vedno On blagoslovi iščoče srce, hrepeneče srce po Njemu z še več spoznanjem Njega, z še večjim zavedanjem Njegove ljubezni.
Ponovno, še bolj " v žvo" in na blizu me je srečal s sabo skozi spoznanje, da je on ZAME OSEBNO dal življenje, ZAME OSEBNO pretrpel, se ZAME OSEBNO odločil, da da življenje.
Prepričana sem, da veliko kristjanov med potjo pozabi na bistvo, na KRIŽ IN PRELITO KRI.
Najlepše in najlažje je poslušati in živeti krščanstvo v katerem je Jezus avtomat, ki daje, daje, daje kar si želiš, kar ti manjka....in pozabljna je CENA, KI JO JE JEZUS PLAČAL ZA NAS, pozablja se in ohlaja prva ljubezen do Boga in krščanstvo postaja nek ego trip, kjer je Bog sredstvo za reševanje težav...
Klemen, mene je Gospod čez praznike spet odpeljal h križu in vem, da je Očetova volja, da oznanjamo KRIŽ, KRIŽ, KRIŽ IN KRI. Na križu se je vse končalo in vse začelo in NI VEČJE LJUBEZNI KOT TA, DA DA KDO ŽIVLJENJE ZATE. Da je Jezus toliko pretrpel zame, za vsakogar in ko to doumeš, se zaveš, da ga je res vredno, vredno, vredno sprejeti in zanj živeti, ga ljubiti.Takih kristjanov si želi Oče.
Vzpodbujaj ljudi naj razmišljajo o tem, naj resnično razmišljajo, molijo o tem, da je Bog dal življenje za njih in ne o tem kaj potrebujejo.
Mogoče nisem mogla zapisati kar je okusilo moje srce, vem pa, da Oče želi, da se njegovi otroci vrnejo k bistvu- H KRIŽU IN KRVI.
Naj te Gospod še naprej vodi in uporablja v Njegovo Slavo. Naj po tebi odpre ljudem oči, da zagledajo to žrtev, ki se je darovala za njih osebno in spoznajo, da Ga je res vredno sprejeti in ljubiti do konca dni. Brez kompromisov!!! BB







Zamera nas bo vedno oropala večje slike

(Klemen Vidic)

Zaradi zamere Iličič ne bo del večje slike. Tako je z vsakim človekom, ki je fokusiran na sebe. Ko ga najbolj potrebuješ, ti bo obrnil hrbet in božal svoje rane. Razmišljati moramo na nekaj veliko večjega kot smo mi sami. Če si omejen na sebe, je tvoja vizija zelo majhna.

A ni to to, kar je Jezus rekel v Marku 8.35 Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi dobre novice, ga bo rešil...
Tako se lahko zaradi zamere do enega človeka odpovemo sodelovanju v dobri novici, za katero nas je Bog ustvaril... in naše življenje začne izgubljati namen in strast, ko se ne odvija v smeri konvergence, v katero bi morali vstopiti, ko sledimo višjemu klicu.
Ni važno kdo je tvoj šef, ni važno kdo stoji na tvoji poti, odloči se, da ne boš gledal nase, ampak na svoj klic v dobri novici, za katero te je Bog ustvaril. Splača se, na koncu bo nagrada!

http://www.rtvslo.si/…/katanec-ilicic-se-je-odlocil-…/350588

Skriti ključ uspeha slovenskega nogometa: molitev in zahvala Bogu!!! ...."Potem so minute tekle, nisem želel spraviti koga v slabo voljo, ko bi ga zamenjal tako hitro. Po pravici povedano, sem molil Boga, da ne dobimo zadetka že v prvem polčasu. Tudi jaz sem imel danes srečo," je povedal slovenski selektor.....Novakovič: "Želimo mir v reprezentanci in se bomo bojevali za to. Hvala Bogu, da sem zadel."

Ne bi bilo slabo še (pastorja) Tavareša spraviti v ekipo, pa tudi če bi samo ob rezervni klopi klečal in molil, aleluja!



Lekcija iz cajtnga. Ne moreš biti voditelj, če želiš vsem ugajati.

Tako postaneš samo sivina, ki se izgubi v množici. Bog pa išče ljudi, ki sledijo nejmu in njegovemu načrtu, zato je rekel, da ne moremo ugajati ljudem in njemu. Ko vsi govorijo, da je dobro zlo in zlo dobro, Bog išče ljudi, ki se ne bodo ozirali na popularnost, ampak bodo luč v temi. Ko so v New York Timesu vprašali Alica Cooperja, dark rockerja, zakaj se je odločil slediti Jezusu, je rekel, da zato, ker je to najbolj radikalna stvar, ki jo lahko narediš v življenju. Vsak lahko vrže flašo v steno in uniči hotelsko sobo, ampak slediti Jezusu, to je to.

Alenka Bratušek: Hotela ugajati vsem!

Enega izmed razlogov za neuspeh pred evropskimi parlamentarci vidi v napačni strategiji. Zaslišana je bila pred dvema odboroma. Odbor za okolje je poln okoljevarstvenikov, odbor za energijo poln gospodarsko liberalno naravnanih in interesom industrije naklonjenih politikov, razočarati pa ni hotela nobene skupine. "To so mi svetovali," je dejala. Njeni svetovalci so bili iz Junckerjevega štaba, Evropske komisije in njenega kroga. "Poslušala sem jih. Neumno od mene," je povedala.

Bruseljski dopisnik nemškega časnika Florian Eder je njen nastop na zaslišanju označil za nejasnega, nekonkretnega, brezbarvnega. Delovala je slabo pripravljena, živčna in naivna, meni Eder. "Bratušek je hotela priti skozi namesto prepričati. Najboljši rezultat v odborih pa so imeli tisti, ki so predstavili vizijo, ne referat o stanju stvari," je zapisal novinar.
Nikogar ne kritiziram, niti nisem na nobeni strani. Dejstvo je, da rabimo ljudi s hrbtenico in pravo vizijo!

Kakšno vizijo imaš ti?




JE DUHOVNA POT POSEJANA LE S PRIJETNIMI IZKUŠNJAMI?

(Tadej Mihelič)



Biblijsko gledano trpljenje ni nujno povezano z duhovno rastjo, lahko tudi, vendar je trpljenje prvenstveno rezultat padca človeka in kot tak neizogibno spremlja človeka od rojstva do smrti.Prva človeka, Adam in Eva, kot tudi vsi ostali dosedaj, vključno z nami, smo se odločili za greh in uporništvo proti Bogu. Posledično je prekletstvo padlo na človeka in na zemljo. Pojavila sta se bolezen in smrt. Pogosto vprašanje se glasi, zakaj nas je potem Bog take ustvaril, če je vedel, da bomo padli? Ker nam je želel dati svobodno voljo, kajti brez svobodne volje ni možna iskrena ljubezen. Bog nas ni želel ustvariti kot robote, temveč nam je prepustil izbiro, ali bomo vzpostavili s svojim Stvarnikom ljubeč odnos.
Vendar pa je Bog tudi pravičen, svet in popoln. Človek je v svoji šibkosti izbral greh, ki je sovraštvo in uporništvo do Boga, in kazen za to je smrt. Toda to ni bil Njegov namen, saj je Bog še pred našim stvarjenjem vedel, da bo do padca človeka neizogibno prišlo. V svoji dobroti in milosti je Bog sam priskrbel odkupnino za nas (edinstvenost krščanstva med vsemi religijami in verovanji je v tem, da s svojimi naboljšimi deli in najboljšim trudom ne moremo prispevati prav ničesar za odrešenje, t.j. večno življenje v nebesih, saj je odrešenje milostni dar, ki se daje po veri). Tako je Bog poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, ki je na zemlji živel popolno, brezgrešno življenje na zemlji, kljub temu, da je bil ravno tako kot mi, skušan v vseh stvareh, da je On plačal ceno za naš greh s strahotnim trpljenjem na križu. Velika zamenjava se je zgodila na križu, Jezus je nase sprejel kazen za naš greh, mi pa smo dobili Njegovo pravičnost. Kako pridemo do nje? Da priznamo svojo grehe in napake, da se jih odločimo zapustiti in da priznamo Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika in Gospoda. Sedaj pridejo na vrsto »dobra dela,« ki so posledica našega odrešenja in izkaza ljubezni do Boga, nikakor pa ne morejo biti vir našega odrešenja.
Kaj Jezus in biblija pravita o trpljenju? Nam bo po novem rojstvu lažje?Z novim rojstvom Bog izpolni tvoje srce z nadnaravno ljubeznijo, mirom, upanjem in vero. Čudovit občutek, kot da prestopiš iz teme v svetlobo. In kot pravi biblija, v Njegovih ranah smo bili ozdravljeni, smo priča številnim nadnaravnim ozdravljenjem in osvobojenjem od raznovrstnih odvisnosti in čudovitim spremembam v ljudeh.
Vendar pa je na večih mestih v Novi zavezi tudi poudarjeno, da bodo verniki preganjani »zaradi Jezusovega imena«. Statistika pravi, da je krščanstvo še vedno najbolj preganjana vera po svetu ter da je vsako leto uničenih in požganih na stotine cerkva in zaradi svoje vere ubitih na tisoče, nekateri viri navajajo celo desettisoče, kristjanov vsako leto. V bibliji v Apostolskih delih so prvi kristjani molili takole:»Zakaj besnijo narodi in ljudstva razmišljajo prazne stvari? Kralji zemlje so se dvignili in oblastniki so se zbrali proti Gospodu in proti njegovemu Maziljencu.« Jasno lahko vidimo, da so apostoli in drugi kristjani že spoznali besede Kristusa – niso jih preganjali zaradi njih samih, temveč zaradi Jezusa, ki so ga oznanjali. Izkušnje pa potrjujejo tudi druge Jezusove besede, ki pravijo, da se preganjanje in zasmehovanje ponavadi začne že znotraj lastne družine.
Jezus je dejal: »Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse slabo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« Jezus je želel s tem usmeriti naš pogled na večnost. Zemeljsko življenje je polno preobratov, so dnevi veselja in lahko tudi žalosti, predvsem pa je minljivo. Bog pa si najbolj od vsega želi, da izberemo večnost z Njim, kjer bo konec žalosti in joka, trpljenja in smrti. Jezus je to večnost primerjal s poroko, ki simbolizira v čas brezskrbnega veselja, radosti in praznovanja, ki se ne bo nikoli končalo.










Ženska v Božji službi / kako me je Bog pripeljal v Slovenijo

(Carol Vidic)

V Slovenijo sem prišla pred skoraj 15. leti, kar je šest mesecev po moji poroki s Klemnom. Ko sem bila mlada, sem molila: »Gospod, šla bom, kamorkoli me b(oš vodil, in storila, karkoli boš hotel. Vzemi moje življenje in ga uporabi za svojo slavo. Jaz sem tvoja.« Čutila sem Božji klic in njegovo roko na svojem življenju. Pripravljena sem bila poslušati njegov glas in slediti njegovemu

klicu. Naj poizkusim razjasniti morebitna nerazumevanja glede mene kot pastorke. Jaz sem Božji otrok, ki mu je odpuščeno. Nisem še popolna, a želim biti bolj in bolj podobna Jezusu. Moja dejanja in služenje Bogu mi ne zaslužita sprejetja pri Bogu. Gre za njegovo veliko ljubezen. Po milosti sem prejela vse, kar imam od njega. Služim mu iz ljubezni ne iz strahu. Hvaležna sem mu za privilegij,

da sem lahko njegova služabnica. Ko sledim Jezusu, mi ni treba spreminjati svoje osebnosti ali se

odreči svoje ljubezni do glasbe, ljudi ali umetnosti. Lahko sem normalna ženska. Ne rabim posebne obleke ali se odreči ličil. Lahko sem takšna, kot me je Bog ustvaril in dopustim, da Kristusova luč sveti čez mene ljudem okoli mene. Rada imam lepoto. Tudi v stvarstvu vidim, da ima naš Nebeški oče rad barve, teksturo, dišave in raznolikost. Poglejmo samo njegovo ekstravagantnost v stvarjenju vesolja. Ker je Bog kreativen, nas je vsakega ustvaril malo drugačnega. Naša individualnost kaže na različne vidike njegovega karakterja. Biti ženska v Božji službi tudi ne pomeni, da moram tekmovati z moškimi v svoji službi. Določene ženske vodijo ogromne Božje

službe in cerkve. Blagoslovljena sem, ko vidim, kako služijo Bogu. Jaz sama se ne trudim, da bi bila številka ena v cerkvi ali da bi si morala izboriti svoj položaj za služenje Bogu. Poklicana sem na

prvem mestu, da služim. Bog je vedno zvest, da me postavi tja, kjer me potrebuje. Vsi delamo skupaj v njegovem telesu (njegovi družini) in se dopolnjujemo. Poročena sem s čudovitim Božjim človekom in skupaj sva tim. Skupaj se dopolnjujeva in bolj kot vse, hočeva videti, da je Jezus poveličan v Sloveniji. Moja služba je prevzela mnogo vlog, od mladinske pastorke v Južni Kaliforniji, do služenja v centru Detroita. Moje življenje ni bilo nikoli dolgočasno. Učila sem in pridigala in vodila ljudi v Božjo prisotnost skozi slavljenje. Še danes opravljam vse te naloge. Nekatere bolj, druge manj.
Božja beseda in njegova prisotnost sta ključni stvari v življenju v Kristusu. Ena od Božjih obljub je, da on prebiva v našem slavljenju. To pomeni, da mu je domače oziroma udobno, ko uživamo z njim.
Bogu je všeč, ko mu pojemo in ga slavimo. Mislim, da je to zato, ker pozabimo na svoje okoliščine in si vzamemo čas, da gledamo nanj. Takrat se dotakne naših življenj s svojo ljubeznijo in močjo, s svojo mogočnostjo in milostjo. Videla sem, kako ljudje ozdravijo in so osvobojeni, ko pridejo z odprtim srcem pred Boga v slavljenju. Božjo moč lahko vidimo na mogočen način tudi v Njegovi besedi. Ko pogledamo v njegovo sveto besedo, smo spremenjeni. To je ogledalo, da lahko vidimo, kakšen je Bog in kaj hoče storiti v naših življenjih.
V svetem pismu piše: "Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu." Galačanom 3.28. Jezus je rekel, da naša narodnost ne igra vloge, niti naš spol ali socialni položaj. Bog gleda, kdo smo na vznoter. V Kristusu smo vsi pomembni in
svobodni, da uporabljamo svoje darove. Bog je vsakogar poklical v odnos s seboj. Ko smo poslušni
njegovemu klicu in pridemo k njemu kot majhni otroci, nam odpre še več priložnosti, da lahko živimo zanj. Vsak od nas ima enako priložnost, da vstopi v odnos z živim Bogom. V 119. psalmu David pravi: "Preden sem se rodil, si me že poznal in si načrtoval vsak dan mojega življenja. Ti greš pred mano in za mano. Tvoje roka je vedno nad menoj. Takšno spoznanje mi je predragoceno." Povedal nam je, da sta Božja prisotnost in moč nad vsakim razumevanjem v njegovem življenju. Zaradi tega je osupel. Ne bomo razočarani, če imamo v sebi lakoto, da še bolj spoznamo stvarnika vesolja in ga prosimo, naj se nam še bolj razodene. Bog nam je dal svoje ljubezensko pismo, sveto pismo, kot dragoceno darilo, da ga lahko spoznamo in razumemo, kako naj se odvija naše življenje.Vsi smo poklicani, nekateri kot zdravniki, poslovneži, delavci v izobraževanju, v javnih delih. Ne glede na to, kakšen je naš poklic, smo najprej poklicani, da spoznamo Boga in ga oznanjamo še drugim. Narode lahko oblikujemo s svojo poslušnostjo Bogu, ko smo njegovi predstavniki v svojem poklicu. On je tukaj z nami in hoče živeti skozi nas. V Kološanih pravi: "Karkoli delate, delajte z vsem srcem, kot da služite Gospodu, ne človeku. Tudi v Ameriki ni vedno bilo normalno, da je ženska v Božji službi. Moja prababica je bila pridigarka v skupnosti Quakerjev. Mi nismo Quakerji, a moja družina in naša cerkev v Južni Dakoti je bila vedno odprta za ženske v službi za Boga. Newell je majhno naselje rančerjev pol ure vožnje od gora. Odrasla sem na ranču s petimi sestrami in bratom. Moj oče je trdo delal in bil dober skrbnik. Mati je čudovito skrbela za nas kot gospodinja, v cerkvi pa je skrbela za otroški program. Ko v našem kraju ni bilo nobenega moškega, da bi vodil cerkev, sta dve ženski vodili cerkev. Zato je bila naša cerkev zelo odprta za ženske v Božji službi v katerikoli kapaciteti jih je Bog poklical. Ko sem bila mlajša nisem imela želje za delo v cerkvi ali pridiganje, a zelo sem si želela, da bi moje življenje štelo.
Hotela sem biti Jezusova poslanka, da prinesem Jezusa ljudem, kamorkoli grem.

Naj zdaj povem, kako sem se znašla v služenju Bogu v Sloveniji.
Vse se je začelo z željo, da slišim Božji glas. Kot mlada najstnica
sem molila in brala sveto pismo, ko sem čutila, da mi Bog govori,
naj naredim nekaj, kar mi bo vzelo veliko časa in pozornosti v šoli.
Nisem bila prepričana, da je to res Božji glas, zato sem ga prosila,
da me vodi skozi pismo. Odprla sem na mestu, kjer je angel stopil
k Mariji in ji rekel, da bo rodila Kristusa... Besede so bile:
"Blagoslovljena, ki veruje, kar ji je povedal Gospod." Luka 1.45. To
sem smatrala za Božje vodstvo in usmeritev življenja, ki bo
vplivalo na druge z Božjo slavo.
Ko sem bila še v srednji šoli sem z mladinskim cerkvenim zborom
potovala v Kanado in Severno Dakoto. Peli smo na konferenci za
mlade. Po času slavljenja Boga je voditelj prosil mlade, da na glas
izgovarjajo imena Boga. Če sem bila med domačimi ljudmi, mi ni bilo nerodno, toda med neznanci sem bila raje skrita in neopažena. Čutila sem, da mi Bog šepeta na uho: "Carol, izgovarjaj moja imena." Hotela sem mu biti poslušna, a obenem sem se upirala. Toda moja želja po poslušnosti je bila močnejša od sramu, zato sem vstala in začela govoriti: "Bog ti si veliki JAZ SEM, Alfa in Omega, začetek in konec, Kralj kraljev in Gospod gospodov, Pastir, Rešitelj, Ozdravitelj, Stvarnik, Bog." Ne vem, kako dolgo sem izgovarjala Božja imena, toda ko sem sedla, sem v sebi zaslišala Božji glas, ki mi je rekel: "Carol, poklical sem te. Izbral sem te za nekaj posebnega. Ti si moja." Takrat nisem vedela kaj, kdaj, kje ali kako... a vedela sem, kdo me vodi in da sem njegova.

Po srednji šoli sem šla v Bible College v Minneapolis, MN. To so
bila štiri čudovita leta priprave na Božjo službo. Potovala sem z
različnimi glasbenimi skupinami in se trikrat odpravila v zahodno
Evropo v času študija in enkrat v vzhodno. Diplomirala sem iz
glasbe in Biblije. Mnogo ur sem preživela v preučevanju svetega
pisma, drugih predmetov, klavirja, glasbe in nastopov. Bilo je trdo
delo, a tudi zelo zabavno. Veliko prijateljstev iz tistega časa mi je
še do danes dragocenih.
Po končani univerzi me je pet močnih cerkva prosilo, naj jih
obiščem in molim skupaj z njimi za Božje vodstvo glede vstopa v
polnočasno službo za Boga pri njih. Ko sem obiskala te cerkve,
sem vedno čutila, da mi Bog govori, naj ne grem tja. Kar čudno mi
je bilo. Večina diplomantov je zagrabilo prvo priložnost, ki se jim je
ponudila. Iskali so priložnost za svoj položaj, jaz pa sem vse
zavračala. Za šest mesecev sem se morala preseliti k svoji mami,
medtem ko sem čakala na pravo mesto zame.
Potem pa me je poklicala cerkev iz Kalifornije, naj priletim k njim
in si ogledam, če me morda Bog kliče k njim. Tja sem se odpravilo
bolj z željo, da vidim Kalifornijo, kot da bi se tam zaposlila. Južna
Kalifornija je bila na glasu divjega življenja in ni me zanimalo, da bi
živela tam. Toda, ko sem srečala mladince iz te cerkve, sem se
takoj zaljubila v njih. Lepo sem se imela s pastorjem in voditelji te
cerkve. Povedala sem jim, da bom molila in jim sporočila svojo
odločitev. Takoj, ko sem prišla domov, sem šla v cerkev in si vzela
čas za molitev. Takoj, ko sem bila pripravljena poslušati, mi je Bog govoril, da je to njegova volja zame in da naj služim v tej cerkvi.
Začela sem kot mladinska pastorka. To je pomenilo, da sem imela
posebna srečanja za mlade in študente. Večkrat na teden sem
pridigala na mladinskih srečanjih in vodila slavljenje na glavnih
srečanjih ob nedeljah dopoldne. Veliko časa sem preživljala z
mladimi individualno in zelo lepo smo se imeli na obali.
Vsaka služba je bila trening za naslednjo. To je bila moja prva
služba in vedno bom imela posebno mesto v svojem srcu za mlade
ljudi in člane te cerkve, s katerimi sem preživela mnogo ur v
Kaliforniji. Nisem bila zelo sigurna v svoje pridiganje, zato sem
veliko molila, dokler nisem bila sigurna, da imam sporočilo od
Boga. Zato so bile moje pridige polne inspiracije Svetega Duha, ki
me je vodil v določene citate svetega pisma. Naučila sem se, da je
Bog pomoč v mojih slabostih in moja moč. Ko se tri mesece ni
zgodilo nič posebnega, je na neki evangelizaciji v Los Angelesu
Bog ozdravil sluh neki deklici, ki je bila že skoraj popolnoma gluha.
Zato je mnogo novih mladincev začelo hoditi na naša srečanja.
Nekega večera je prišel mladenič, ki je slišal glasove. Ni mogel
opravljati svojega dela, ker so mu glasovi govorili cel dan.
Prepoznala sem, da je bilo to delo hudiča in sem izgnala demone,
ki so ga mučili. V svoje življenje je povabil Jezusa in spremenil se
je. Še danes sledi Bogu in živi produktivno, normalno življenje s
svojim poslom s tovornjaki v Oregonu. Nekateri mladinci so prišli
ven iz čaščenja satana in preprodaje drog. Čudovito je bilo
opazovati spremenjena življenja. Vedno je veliko izzivov, ko si z
mladimi, ki se učijo živeti po Božje. Včasih so me klicali na pomoč
sredi noči. Bog je bil vedno z nami in nas je vodil.
Nekaj časa kasneje sem zaznala, da me hoče Bog voditi naprej v
nekaj novega. Moja naslednja služba je bila Detroit, Michigan.
Vodila sem slavljenje v notranjosti mesta v cerkvi, ki jo je osnoval
David Wilkersonov sin, Gary. Obenem pa sem učila 150
osnovnošolcev v krščanski šoli v Dearbornu. Bilo je vznemirljivo. Z
ljudmi iz cerkve smo šli čez dan po ulicah in delili Jezusovo
ljubezen z drugimi. Ponoči pa je bilo preveč nevarno, da bi lahko
sama hodila po ulici. Vedno je moral biti kakšen moški zraven ali
pa več deklet skupaj. Spomnim se, ko sem slišala strele s pištol in bilo je kar divje. Tam je bilo veliko prostitucije in preprodaje drog.
Govorili smo z dilerji in prostitutkami in jim podajali Jezusovo
ljubezen. Zelo sem bila vesela, ko se je Bog dotaknil koga izmed
njih. Včasih me je Božja ljubezen do njih tako preplavila, da sem
jih spraševala, če vejo, kako močno jih Bog ljubi...
Kasneje smo začeli še eno cerkev v delu mesta, ki je obupno
potreboval Božje posredovanje. Prenovili smo staro pornografsko
kinoteko. Vsak teden so nam s parkirišča ukradli kakšen avto,
zato smo najeli varnostnika. Nek alkoholik je vstopil z ulice in mi
prepeval Elvisovo pesem. Ljudem v potrebi smo dajali obleke in
hrano. Nek možakar je prišel oblečen v žensko in nam povedal,
koliko lačnih otrok ima doma in dali smo mu škatlo s hrano. Nikoli
nisi vedel, kdo bo prišel k nam z ulice. Veliko ljudi je prihajalo iz
predmestja in nam pomagalo v našem služenju v cerkvi. Imeli smo
čudovito mešanio belcev in črncev, bogatih in revnih, a vsi smo
imeli lakoto za Božjim delovanjem. Mnogo življenj je bilo
spremenjenih, dosti pa jih je šlo v temno večnost brez Boga.
Zgodilo se mi je, da cel teden nisem mogla spati ponoči, ker sem
imela ogromno željo po molitvi skozi noč. Nisem vedela, za kaj
molim, a zjutraj sem se zbudila sveža in pripravljena za dan.
Vedela sem, da Bog nekaj dela, a nisem vedela kaj. Ko nisem več
vedela, kaj bi molila, sem molila v svojem nebeškem jeziku
Svetega Duha. Vedela sem, da Bog hoče, da molim nekaj
posebnega. Ko je to trajalo tri noči, sem se začela pritoževati in
sem rekla: "Gospod, ali ne razumeš, da me boš utrudil, če bom
morala tako moliti namesto, da bi spala?" Naslednji dan pa je
prišlo do revolucije v Romuniji in potem so se bivše Ruske
republike začele oddvajati ena po eno. Takoj mi je bilo jasno, da
sem za to molila in počutila sem se zelo ponižno, da me je Bog
izbral, da sem lahko molila za to. Dobila sem željo, da se pridružim
Bogu v spreminjanju sveta. Besede, ki so se mi vrtele po srcu so
bile: "Tu sem, Gospod, pošlji mene..."
Kmali za tem je prišlo do vojne v Jugoslaviji. Ko sem gledala
obraze teh ljudi na televiziji, sem začela jokati. Nisem trdosrčna, a
takšne reakcije nisem bila vajena. Lahko sem gledala vojne in
lakoto v Afriki in nikoli nisem jokala, Jugoslavija je premaknila nekaj v mojem srcu. Začela sem moliti za te narode in čutila sem
globoko ljubezen do njih. Vprašala sem Boga, kaj želi, da naredim
in rekel mi je: "Pojdi!!!" Zato sem se pridružila misijski organizaciji
in šla v Jugoslavijo. Poslali so me v Biblično univerzo v Osijek na
Hrvaškem.
Moj nadrejeni mi je razložil, da je težko biti ženska v službi za Boga
v Jugoslaviji. A v biblični univerzi sem lahko vplivala na ljudi. Vojna
se je stopnjevala, zato so unvierzo zaprli in jo premaknili v
Prekmurje za eno leto. Zato sem dobila službo v glasbeni skupini
za eno leto, dokler se univerza spet ne preseli nazaj v Osijek.
Naša glasbena skupina je imela bazo v Zagrebu. Cerkve niso bile
navajene na ženske pridigarke. Ko sem bila tam pol leta, me je
pastor iz Zagreba prosil, da pridigam pri njih v nedeljo. Sprejeli so
me kot Božjo služabnico in me prosili, da jim služim.
Potovali smo, igrali in pridigali po ruskih vojaških taboriščih in
bolnicah z otroki iz Černobila. Obiskovali smo sirotišnice, bolnice,
igrali v kulturnih domovih in v cerkvah. Opazila sem, kako so si
cerkve raznolike v raznih narodih. Prenočevali smo v stanovanjih
domačinov in videla sem lahko, kako ljudje živijo, kako gostoljubni
in radodarni so. Nekoč smo prenočevali pri vdovi v Ukraini in spali
na malih kavčih. Za darilo nam je dala največji kozarec domače
marmelade, kar sem jih kdaj videla. Nikoli ne bom pozabila, kako
je imela tako malo in dala tako veliko. Prenočevali smo tudi v
nekem gradu v Avstriji in uživali mogočne lepote tistega prostora.
Ljudje so povsod dajali iz srca in blagoslovljeni smo bili vsi skupaj.
Lahko rečem, da sem v vsakem narodu, kamor smo potovali, našla
prave brate in sestre.
Komaj sem čakala, da se vrnem v Osijek in učim v biblični univerzi.
Naslednjega januarja se mi je želja uresničila. Glavni učitelji so bili
Američani, ki so prihajali po tri do štiri tedne naenkrat in učili svoj
predmet. Jaz sem bila zadolžena za učenje višjega nivoja
angleščine in glasbe. Angleščino sem lahko uporabila, da
inspiriram študente v radikalmo predanje svojega življenja
Kristusu za večjo vizijo, ki jo lahko dosežejo z Bogom. V tem času sem spoznala svojega moža Klemna. Deloval je v
begunskem taborišču Gašinci in obiskoval predavanja. Bil je mlad,
radikalen kristjan iz Slovenije. Všeč mi je bila njegova
nekonformistična drža in želja po poslušnosti Kristusu, ne glede na
posledice. Postala sva prijatelja, ko mi je pomagal pri prevajanju,
ko sem služila ljudem v mestu. Skupaj sva bila tudi v molitvi s
študenti in delu v begunskem taborišču in zaljubila sva se. Poročila
sva se šele pet let po tem, ko sem že zapustila Osijek.
Vsako delovanje službe je bilo drugačno, kot so bile tudi potrebe
različne. Od kar sem prišla v Slovenijo, še vedno pridigam, a ne
tako veliko kot prej, ker posvečam veliko časa vzgoji svojih sinov.
V tem trenutku sem osredotočena na slavljenje in delo s timom, ki
bo služil ženskam po vsej Sloveniji. Delam tudi biblijski projekt, ko
sestavljam glasbo in slike skupaj s citati svetega pisma. Na
sprejmi.si, si lahko vse moje izdelke prenesete brezplačno. Moja
želja je, da božja beseda pride v vsako srce v Sloveniji.
Ko gledam na položaj žensk v cerkvi v Sloveniji, si ne morem
pomagati, da ne bi pomislila, kako je celibat v Rimokatoliški cerkvi
ustavil ogromno čudovitih ljudi, da ne izpolnijo božjega klica s
prižnic. Jaz se nikoli ne bi mogla odločiti za nuno, ker sem vedno
imela željo, da se poročim. Vedno sem imela globoko željo, da sem
luč v svetu in dosežem ljudi za Kristusa. Hvaležna sem, da lahko
preučujem božjo besedo in jo komuniciram z drugimi. Hvaležna
sem, da mi ni treba biti v nekem samostanu, da bi opravljala Božjo
službo. Rada sem med ljudmi in gledam njihove zmage in bitke.
Če ne bi bila ena od njih, kako bi potem lahko razumela težave, s
katerimi se soočajo. To mi pomaga, da sočustvujem z njimi in jim
lažje svetujem.
Všeč mi je bilo tudi, ko sem služila Bogu kot samska. Imela sem še
več časa, ko sem bila lahko sama z Bogom. Ves svoj čas in
energijo sem lahko posvetila božji službi. Imela sem veliko
čudovitih trenutkov.
Zdaj, ko sem poročena, pa lahko razumem veliko več stvari o
Bogu, ki jih kot samska ne bi mogla. Ena od teh je brezpogojna
Božja ljubezen. Kot mati imam ljubezen v svojem srcu do otrok in jih ljubim, tudi če storijo kaj narobe, a vedno si želim, da se
obrnejo na pravo pot. Zavedam se, da je ljubezen našega
nebeškega očeta do nas še mnogo večja, kot je moja ljubezen do
mojih otrok. Sveto pisma pravi, da je zakon slika Kritsusa in
njegove cerkve. Ko postajava eno in ljubiva ter spoštujeva drug
drugega, lahko še bolj razumem, kako hoče Jezus vplivati na nas z
ljubeznijo in ne s silo. Vidim, kako se mu moram podrediti iz
ljubezni ne iz strahu. Vidim tudi, da moram biti v svojem zakonu
bolj podobna Jezusu in kako prinesem več ljubezni, miru in radosti
v moj odnos z mojim možem, če hodim v dobrem odnosu z
Bogom. Kristus je še vedno moj izvir. Moja družina je blagoslov,
toda Jezus je vodnjak žive vode, ki jo rabim za življenje in rast.
Verjamem, da Bog danes uporavlja samske, poročene, moške in
ženske. Uporabil bo vsakogar, ki želi živeti zanj in je poslušen
njegovi besedi in njegovi volji. Vsi se lahko približamo Bogu. Prvi
korak je, da ga prosimo, da se nam razodene. Sveti Duh nas
privede. Ko se odzovemo na Božje delovanje, se oblikujemo kot
njegovi sinovi in hčere.
Bog nam lahko govori sredi zaposlenosti našega življenja, če
držimo svoje srce odprto za njegov glas. Lahko govori sredi
dojenja ali menjavanja plenic. Lahko nam govori, ko nosimo smeti
ali nakupujemo, če le imamo odprto uho, ki ga posluša.
Vedno je dobro imeti poseben čas, ko smo sami z Bogom. To je
enako potrebno za nas kot hrana za naše telo. Ni treba, da nas
normalno življenje ustavi od tega, da bi hodili v Duhu. Večina
herojev svetega pisma je delalo navadne stvari v poslušnosti, ko
jih je Bog poklical v nadnaravne stvari. Zato bodite yvesti, kjerkoli
ste, in držite svoje srce odprto za Božji glas in besedo. On je z
nami in je pripravil čudovite stvari za vsakogar. Lahko se predamo
njegovemu Duhu in nas bo vodil v nadnaravne stvari, nas
blagoslovil, vplival na naša življenja in na ljudi okoli nas.
Moja vizija je, da bodo ženske v Sloveniji pogumne in bodo vstale
v oblikovanju tega naroda z vrednotami pravičnosti. Postale bodo
glas pravice za stiskane in zapostavljene. Moja želja je, da žene na
vsa področja družbe prinesejo vpliv Božjega kraljestva. Ko spoznamo kralja nad kralji, prinesemo Božje kraljestvo v svoja
življenja in v svoje službe. Ženske imamo posebno rahločutnost, ki
jo je Bog postavil v nas, da dejanja sočutja naravno delujejo skozi
nas. Mnogokrat imamo odprta srca za poslušanje Božjega glasu.
Bog nas vse potrebuje. Imela sem čudovito dediščino, da sem
odraščala okoli modrih ljudi. Molim, da nam uspe dvigniti mnogo
ljudi v tem narodu, ki bodo povzročili novo reformacijo, kjer bo
Bog razodet in bodo ljudje iz vseh ras in ozadij, moški in ženske
skupaj spreminjali svet kot njegovi sledbeniki.




Osebno pričevanje

(Matej Babič)

Lep prisrčen pozdrav v tem jutru. Želim vam povedati nekaj spodbudnih besed in pričevanje, ki mi ga je dal naš Kralj Jezus Kristus. Sem Matej Babič in sem doma kar nekaj kilometrov stran od Murske Sobote, iz markastega dela D. Bistrice. Vem in tudi vi veste, da nas je že kar nekaj ljudi, ki izhajamo iz iste rimokatoliške cerkve, kjer sem spet še en dokaz, da se v tisti religiji dosti stvari ne odvija v pravo smer. Tam sem seveda tudi jaz opravil vse zakramente in hodil k verouku, kjer sem tudi enkrat v učbenik napisal, da Bog ne obstaja in da je to velika resnica. Do birme sem hodil k maši, tedaj pa se je moja tradicionalna pot hvala Bogu končala.

Sama beseda Bog me v tistem času ni privlačila, ker sem imel nek velik odpor in nisem več nič razumel, ker je bilo vse nekam čudno kot da si je nekdo izmislil neke pripovedke, ki so se odvijale v davnih časih. Zdaj se tudi lahko smejim temu, ampak zdaj vidim da so določene stvari, ki so si jih priredili res izmišljene pripovedke. Tako je moja pot čedalje bolj postajala strma in spolzka. Prišel sem do zaključka da sem postal ateist. V devetem razredu osnovne šole, sem začel redno kaditi in tudi uživati alkohol, ker sem hotel biti na nek način velik frajer, ampak se nisem zavedal, da kaj hitro zapadeš v odvisnost teh nehvaležnih substanc.

Prišel sem v neko fazo, ki me je peljala v totalno temo, saj sem velikokrat imel že načrte, da si nekaj naredim in sem si tudi naredil posledice v želodcu, ker sem začel piti razkužilo za rane. Bil sem zelo nesramen do drugih ljudi in vsi so mi šli na živce. Začel sem tudi kaditi marihuano, ki je v naši vasi zelo razširjena in jo uživa kar veliko mladih in verjamem, da tudi njihova pot ne pelje v pravo smer. Kasneje nekje na polovici 1. letnika računalniške šole , sem postal celo satanist in na nek način, me je prav on peljal do vseh teh katastrofalnih padcev, ki pa se jih sploh nisem zavedal kaj delam. Nekaj časa po vseh teh padcih, sem poleg vsega padel še v veliko depresijo, ki me je tako zlomila, da sem začel moliti, vendar moliti tako kot me je naučila moja mati, vendar se tudi takrat ni nič zgodilo.

Čez nekaj mesecev, sem na Facebooku videl oglas za eno krščansko stran in ker sem bil radoveden, sem šel pogledat to stran. Napisal sem blog v zvezi z spolnostjo. Na moj blog pa se je odzval pastor Rolf, ki je komentiral da to ni glih za javnost, da se lahko o tem osebno z njim pogovorim. In začela sva si vsak dan dopisovati in hitro mi je poslal tudi molitev za sprejem Jezusa v svoje srce. Začel sem seveda moliti to molitev, Jezusa povabil v svoje srce in moje življenje in od tistega trenutka sem začutil veliko radost, veselje in notranji mir.

Takrat sem spoznal tudi Alena, ki me je spoznal tudi z njegovo babico Tončko in pastorjem Andrejem, ki so me začeli usmerjati na pravo pot. Moje življenje se je spremenilo na kvaliteto, ki je ne bi več zamenjal, ker če se samo spomnim nazaj, me je sram, ampak to se je moralo zgoditi, da vam o tem lahko govorim prav zdaj tukaj in vsem ljudem po svetu. V šoli sem zdaj veliko krat zasramovan glede linkov in pesmi, ki jih dajem na Fb o Gospodu, ampak vem da bolj me zasramujejo bolj sem močen v veri. Ugotovil sem, da naloga da širimo evangelij, daje radost, veselje in izkušnje za naprej. Mama in oče me nič ne razumeta, saj ju povsem razumem, kako naj bi me razumela, če sta šla isto tradicijo skoz kot jaz. Tako sem nehal delati svari, ki nimajo več nikakršnega pomena in začel živeti pravo življenje, ki narekuje Gospod ne več jaz. Vrstica, ki bi jo rad citiral vsem vam pa je Janez 6,35: »jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen.« Lepo je, ko spoznaš našega Gospoda in tudi vas bi rad še bolj spoznal, dragi bratje in sestre. Amen.




PLAN LJUBEZNI

(Nataša Pečar)

Nebeški Oče je ustvaril svet in ljudi zase. Vse je ustvaril v neizmerni ljubezni in z enim samim namenom – da bi človek imel osebni odnos z Njim, spoznal Njegovo ljubezen in jo sprejel, da bi človek ljubil Njega, svojega Stvarnika in iz ljubezni do Njega z veseljem izpolnjeval Njegove zapovedi, ki so postavljenje za dobro človeka. Človek pa se je hitro izpridil in uničil svoj odnos z Očetom.

Bog je bil najprej s prvima človekoma v raju, z Adamom in Evo in dal jima je gospodovati nad stvarstvom. Z njima je živel in imela sta najbolj oseben stik s Stvarnikom, z njima se je sprehajal po vrtu in se pogovarjal z njima. Živela sta ovita v Njegovo ljubezen in Mu popolnoma zaupala. Nista poznala smrti in nikoli jo ne bi okusila, če bi ohranila zaupnost in odnos z Bogom. Vse jima je dal in jima dovolil gospodovati nad vsem stvarstvom; samo eno stvar je zahteval od njiju - zapovedal jima je naj ne jesta od drevesa spoznanja, sicer bosta umrla. Opozoril ju je, da bo posledica kršitve te zapovedi smrt. Ena sama zapoved, a človek tudi te ni upošteval. Nista spoštovala Boga, nista mu bila poslušna. Prišel je hudič in jima zasejal laž in dvom v srce. Oboje sta sprejela ter zavrgla ljubezen in zapoved Boga. Poželenje ju je izpridilo, želja- imeti še več; želja, da bi bila kakor Bog, da bi imela vso modrost. …in vzela sta sad prepovedanega drevesa.

Tako je greh ločil človeka od Boga in ločuje ga še danes.

Prostovoljno in zavestno se je človek uprl Bogu in Ga zavrnil ter odšel daleč stran, tja kjer ni luči, v popolno temo, k drugemu gospodarju – k Satanu. Osebni odnos z Bogom je bil zlomljen in posledice tega greha so še danes iste - to je duhovna smrt človeka, ločenost od Boga, življenje brez skupnosti z Bogom – brez svojega vira življenja- posledica je zagotovo smrt. Človek je postal kot živ mrlič – živeče meso brez duha in tako je z vsakim človekom, ki ne pozna Boga.

Očetovo srce je bilo strto, ko je gledal svoje otroke kako so zavrnili Njegovo popolno ljubezen in se odločili za greh, zato je določil kazen za greh, to je - smrt. Strah pred kaznijo je občasno oddaljeval človeka od greha, a Očetovo Usmiljenje pa ni imelo in še danes nima meja, zato je poiskal trajno rešitev za ljudi, da bi ne bili pogubljeni : *Svojega Edinorojenega Sina Jezusa Kristusa je žrtvoval za svet, poslal Ga je v smrt za celo človeštvo. Po Njem je dal ljudem možnost ponovno priti nazaj v osebni odnos z Bogom.* Jezus je iz ljubezni in predanosti do Očeta privolil: »Da Oče, naj se zgodi Tvoja Volja«. …in tako smo po Božji Milosti dobili rešitev, možnost za vsakogar, da se po veri v Jezusa Kristusa ne pogubi, ampak ima v Njem Večno Življenje, prosto Pot do Boga Očeta. Tudi Jezusa svet ni spoznal in Ga ni sprejel. Prišel je v svojo lastnino, a ta Ga ni sprejela. Človek, mi vsi, smo Ga zavrnili, križali in ubili, ubili smo Sina Božjega, Sina Boga, ubili smo Boga!

Da bi se uresničil Božji plan, je On, Jezus Kristus Gospod vse pretrpel, ni se upiral, čeprav je bil Bog in bi lahko vse pokončal. Dovolil je, da Ga sramotijo, mučijo in obsojajo, dovolil je, da Ga ubijejo. Ni uporabil Vsemogočne moči, ki jo je imel, ampak v ponižnosti izvrševal Očetovo Voljo, plan za odrešitev človeštva, za odrešitev mene, tebe… Kakšna Ljubezen!!

Pustil se je mučiti in umoriti zaradi hudobnih, zaradi človeka polnega greha in krivičnosti, zaradi mene in tebe, zaradi človeštva, ki Ga je sovražilo! Nas, ki smo Ga že od začetka zavračali, je On neizmerno ljubil, svoje morilce je ljubil in ljubi nas še danes in še več - obljublja nam svojo ljubezen do konca dni. Hvala ti Jezus, hvala za ljubezen, hvala za milostni dar vere, hvala za večno življenje!

Oče je imel popoln plan ljubezni - žrtvovanje svojega Sina Jezusa. Nanj je naložil, Vanj použil ves greh človeštva, vse bolezni, vsa prekletstva in vso slepoto človekovega duha, kazen za naš greh je padla nanj, vsa Božja Jeza je bila izlita na Jezusa namesto na nas. Jezus je postal spravna žrtev med nami in Bogom. Pridobil nam je Mir z Bogom, tako se Bog ne bo na človeka nikoli več jezil. Jezusova Kri mu je zadostovala za večno, ta nas je rešila Božje jeze in nas pripeljala v Božjo sprejetost, v ljubezenski odprt, intimen, zaupen odnos z Njim

…in tretji dan Ga je Sveti Duh obudil od mrtvih, tako je enkrat za vselej premagal smrt! Razorožil je Satana in vse njegove demone ter jih javno osramotil. Vsakemu pa, ki Vanj veruje je odprl oči duha, mu podaril odpuščanje grehov, svobodo od vseh vezi prekletstev in bolezni in večno življenje v Njem in z Njim. Verujočemu je dal tudi v Njegovem Imenu oblast - nad demoni, nad boleznijo, nad vsakršnim grehom, nad smrtjo in nad svojim jezikom s katerim izgovarjamo življenje ali pa smrt.

Oče je poklical Jezusa spet v nebesa od koder Ga je poslal, na zemljo pa nam je poslal čudovitega Svetega Duha. Poslal nam Ga je kot Njegov najdražji dar, za vedno. Sveti Duh, On, ki je Jezusa obudil od mrtvih, Mu ponovno dal življenje, On je sedaj nam na zemlji podarjen, da nas vodi, uči, razodeva ljubezen Očeta in poveličuje Gospoda Jezusa Kristusa v naših življenjih in po vsej zemlji! Ta ista Vsajenska Moč Svetega Duha, ki je Jezusa obudila od mrtvih je sedaj prisotna v Svetem Duhu tudi v nas in taka posoda za Božjo Slavo kot je bil Jezus na zemlji, smo sedaj po Njegovi milosti tudi mi, kateri smo Ga sprejeli in mu izročili svoje življenje.

Čudoviti Sveti Duh! Spremljevalec do konca dni! Zakladnica Božjega Življenja! Vsevedni Gospod! Poznavalec preteklosti, sedanjosti in prihodnosti! Nosilec Božjih vsebin za naša življenja! Uresničevalec Božjih obljub za naša življenja! Naše oči za hojo v Božjem Kraljestvu, naša ušesa za razumevanje Božje Besede, naše srce za ljubezen do Boga! Sveti Duh, poslan, da nas združuje z Jezusom in Očetom v nebesih, Sveti Duh, Milost Božja, Božji Dar ! Sveti Duh, Poslani Sveti, Božja Moč ! Sveti duh, Duh Očeta, Oseba Boga ! Sveti Duh, Najlepši, nežni, mogočni Bog ! Sveti Duh, Prijatelj, Tolažnik, Vzpodbuda in Rešitev ! Sveti Duh, nov dan, novo življenje ! Sveti Duh, Ljubezen med nami ! Sveti Duh, Čudoviti Bog ! Sveti Duh, moja ljubezen !

Mogoče še nisi spoznal tega čudovitega ljubečega Boga, lahko Ga spoznaš sedaj.

On je tukaj in čaka nate že odkar te je ustvaril, veseli se srečanja s teboj. Je zelo enostaven in preprost Bog, zato mu lahko enostavno poveš: » Jezus, želim te spoznati. Sedaj ti odpiram srce in te sprejemam za svojega Boga in Odrešenika. Odpusti mi vse grehe , vse zavračanje Tebe. Hvala Ti. Pridi Jezus, pridi in izpolni me s svojim Duhom, hočem s Teboj živeti. Pridi Gospod ! Pridi Gospod Jezus !»

Če dobro prisluhneš lahko zdaj slišiš kako veliko je veselje v nebesih, kjer se vsi radostijo, ker si predal življenje svojemu Stvarniku in si sedaj po Njem deležen Večnega Življenja !





Kako je otroštvo vplivalo na mojo duhovnost

(Carol Vidic)

Ne spomnim se, da kdaj v svojem življenju ne bi verjela v Boga. Že kot majhna deklica sem sem si strastno želela spoznati čudežnega Boga in nič me ni moglo od tega ustaviti. Spominjam se, ko sem vsak teden hodila v otroško cerkev in poslušala zgodbe iz Biblije. Tudi mati nas je naučila veliko stvari o Bogu. Vsak večer smo poslušali biblično zgodbo ali prebrali odlomek v Svetem Pismu in molili skupaj. Kakorkoli so bili ti trenutki prebiranja Biblije dragoceni, pa niso bili dovolj, da bi me pripravili na vse, kar bi mi življenje prineslo na pot. Morala sem spoznati Boga osebno.

Ko sem bila stara 5 let, smo imeli otroški teden Biblije v cerkvi z zgodbami, lutkami, dramami in ostalimi stvarmi, ki navdušijo otroke. Nekega dne je otroški pastor pokazal slike in razložil, zakaj je Jezus moral umreti na križu. Ko je razlagal, da so naši grehi pribili Jezusa na križ, sem se globoko zavedala svojega lastnega grešnega stanja. Poizkusila sem namreč ukrasti paket žvečilnih gumijev, a me je mati opazila in mi naročila, da se prodajalki opravičim in čigumije vrnem. Včasih sem bila tudi sebična in se prepirala s svojimi sestrami. Vsa ta napačna dejanja so v Božjih očeh greh, zato sem čutila, da je moje srce hladno in črno. Tisti večer sem molila, da mi Jezus odpusti in pride živeti v moje srce. Peli smo otroško pesem: V moje srce, v moje srce, pridi v moje srce, Gospod Jezus. Pridi danes. Pridi in ostani. Pridi v moje srce, Gospod Jezus. Vedela sem, da je vstopil. Vedela sem, da je moje srce popolnoma oprano in čisto. Bila sem nova, kot da ne bi nikoli grešila. Od takrat naprej vem, da Jezus živi v meni in hodi z menoj.

Po tem dogodku nisem bila popolna, a vedela sem, kako najti odpuščanje za svoje napake. Že kot otrok sem vedela, da me Bog ljubi in da me je sprejel. Vedela sem, da Sveti Duh živi v meni, me uči in mi govori.

Moj odnos z Bogom je bil tako resničen kot dihanje. Rada sem prepevala in molila skozi cel dan. Lahko bi rekla, da sem bila v neprenehni komunikaciji z Bogom. Občudovala sem njegovo čudovito stvarstvo, ki je tako čudežno in lepo, da bi rekla: »Hvala ti.« Če me je kaj prizadelo ali razžalostilo, sem mu povedala. Z njim sem govorila kot z najboljšim prijateljem. Imela sem štiri sestre, s katerimi sem si bila zelo blizu, zato kot otrok nisem bila sama z ogromno časa. Okoli hiše smo imeli tudi nekaj gozda, v katerem smo se rade igrale. Svobodno sem prepevala in plesala, ko me ni nihče opazoval. A vedela sem, da je Bog ves čas z mano.

Ko sem zbolela, mi je mati brala iz Svetega Pisma, kako je se je Jezus dotikal ljudi in jih ozdravljal. Potem, ko sem poslušala, kako je Jezus ozdravljal ljudi, sva skupaj molili tudi za moje ozdravljenje. Predstavljala sem si, da Jezus stoji ob naju, polaga roko name in me ozdravlja. Vedno sem se po molitvi počutila bolje.

Videla sem, da Bog odgovarja na molitve. Včasih je bilo kaj nepomembnega kot naprimer: »Gospod, prosim te, pomagaj mi najti moj uhan,« kadar mi je padel na tepih. Bil je tako majhen, a sem ga takoj našla... Vedela sem, da mi Bog pomaga. Včasih je bilo kaj večjega. Videla sem čudežna ozdravljenja. Ko sem si zvila gleženj, mi je zatekel v dvojno velikost in postal ves črn. Bog se ga je dotaknil in še isti dan sem bila oozdravljena, tako da ni bilo nobene bolečine niti otekline več. Zato sem vedela, da Bog skrbi zame tako v velikih kot tudi manjših rečeh.

V Svetem Pismu sem videla, da ima Bog čudovit načrt za vsakogar od nas. V Svetem Pismu sem videla, da ima Bog čudovit načrt za naša življenja. To me je vodilo skozi vse moje življenje. Ko so učenci odganjali otroke stran, jim je Jezus rekel: »Pustite otroke k meni, ne branite jim!« Bog ljubi vsakogar od nas in nam želi biti blizu in resničen. Nikoli nas ne bo zapustil. Skozi leta mi je Bog postal vse bližje, a naučila sem se mu zaupati kot otrok in ga ljubiti z vsem srcem. Ta enostavna vera je še vedno z menoj in vpliva na vsako področje mojega življenja danes.






Kaj mi pomaga v času težav?

Carol Vidic
(uredila Elena Danel)

Našla sem ogromno skrivnost, ki mi pomaga v času stiske v mojem življenju. Z vami bi rada podelila pot, ko hodimo blizu s svojim nebeškim Očetom, ko verjamemo v njegovo besedo in stojimo v njegovi prisotnosti.

Gospod je moja luč in moja rešitev, sigurna pomoč v času stiske. Gospod je moč mojega življenja, koga bi se bal. To je napisal kralj David, psalmist iz Svetega pisma.

Ne bi bilo prav, če ne bi začela z začetka svoje zgodbe. Že kot otrok sem odraščala v veri v Jezusa in poslušanju Bibličnih zgodb. Vse mi je bilo vedno zelo resnično, od znamenj in čudežev do učenj in Boga. Ko mi je bilo pet let, sem vedela, da me mora Jezus odrešiti. Jasno se spominjam dneva, ko sem povabila Jezusa, da pride v moje življenje in živi v meni. Počutila sem se, kot da sem popolnoma oprana in čista… da so vse napake izbrisane... da imam popolnoma nov začetek brez greha. To je bil začetek moje hoje z Bogom.

Bila sem del čudovite cerkve, skupnosti vernih in skupine mladih mojih let. To je bil resnični dar in moč zame in za mojo družino. Štiri sestre smo bile le leto dni narazen in imele še enega mlajšega brata in dosti mlajšo sestrico. Oče je imel ranč z veliko živine v Južni Dakoti. Živeli smo dobro življenje brez finančnih pritiskov in z veliko prostora za igro v naravi. Radi smo imeli svojo družino in se skupaj igrali in delali. Vedno sem zelo rada igrala klavir in sem tolkla po tipkah, kadar sem sproščala frustracijo ali pa se jih le nežno dotikala kot metulj, ko sem sproščala radost in mir.

V svojih otroških izkušnjah z Jezusom, sem videla veliko odgovorjenih molitev in vedela sem, da je Bog z menoj. Videla sem tudi čudeže. Na letnem kampu sem si hudo zvila gleženj pri košarki. Barva in velikost gležnja sta se dramatično spremenili. Tisti večer smo preživljali čas v Božji prisotnosti in ga slavili. Takrat niti nisem molila za ozdravljenje in začutila sem toploto, ki je šla skozi moj gleženj in ga popolnoma ozdravila. Mnogo drugih molitev je bilo uslišanih v moji hoji z Jezusom Kristusom.

A moje življenje ni bilo brez težav. V naši hiši je bilo tudi dosti zmede in razdorov. Ko sem bila najstnica, sta se moja starša razšla in ločila. Vedno, ko sem začutila napetost ali jezo, sem se odstranila s takega okolja v svojo sobo, si prižgala moje najljubše krščanske rokerje in brala Božjo besedo. Velikokrat sem našla odgovore, ko sem brala Sveto pismo. Bog je umiril mojega duha, ko sem molila in ga slavila in prihajala v njegovo prisotnost. Začela sem se na pamet učiti določene Davidove psalme… in meditirati o njih skozi dan. Moji najljubši so bili Psalm 1, 34, 103 in 91. Govorila sem jih naglas ali pa jih ponovno in ponovno ponavljala v svojih mislih. To mi je postala takšna radost, da sem se v tem zalotila tudi na vožnji v zabaviščnem parku. Lahko sem videla Božjo prisotnost, ko sem razmišljala o njegovih besedah. Tole je iz Psalma 91:1-4


1 Tisti, ki stanuje v skrivališču Najvišjega, ki prenočuje v senci Mogočnega,
2 pravi GOSPODU: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam.«
3 Zares, on te bo rešil iz ptičarjeve zanke, pred pogubno kugo.
4 S svojimi krili te pokrije, pod njegove peruti se zatečeš; ščit in oklep sta njegova zvestoba.

Bog je bil glavni del mojega vsakdana. Vsako jutro sem si vzela nekaj časa za branje njegove Besede in se pogovarjala z njim in poslušala njegov glas za tisti dan. Kot najstnici, se mi je zelo mudilo skozi življenje in morala sem se vzeti več časa za poslušanje Boga. Potem sem imela doživetje z nebeškim očetom, ki me je spremenilo. Izgubila sem se v njegovi prisotnosti in začel mi je govoriti, da je on moj oče, popoln oče, po katerem sem hrepenela. Povedal mi je, kako me ljubi in začel mi je kazati, kako on čuti do mene, ki sem njegova ljubljena hči. Poslušala sem ga skoraj eno uro. To, kar sem slišala sem v svojih mislih že vedela, a zdaj sem to doživljala s svojim srcem in čutila, kot da bi čudovita bomba ljubezni eksplodirala znotraj mene. Vedela sem, da lahko pridem pred božji prestol in sedem v njegovo naročje kot hči. Vedela sem, da ljubi tako močno, da se hoče družiti z mano. Vedela sem, da ima odgovore na moja vprašanja in da lahko poteši moja najgloblja hrepenenja… da mi je on dovolj!

Doma sem bila na obisku iz univerze, ko je par iz cerkve pridivjal do mene v solzah. Takoj sem vedela, da se je zgodilo nekaj groznega. Objela sta me in sedla sem v njun avto, ko sta mi povedala, da je moj mlajši brat Jimmy umrl v avtomobilski nesreči. Spomnim se bolečine, šoka in v naslednjem trenutku močnega občutja Božje ljubezni, ki me je prevzela. Fizično sem čutila Kristusove roke, kako me objemajo in držijo. Čutila sem njegovo toplino in stisk njegovih rok, tako da sem točno čutila kje me je objel. Te ljubeče roke Kristusa so me držale skozi prihajajoče dneve pogreba, prilagajanj in izgube. Bila sem spremenjena. Prej sem se zavedala, da je moje življenje na zemlji dragoceno, zdaj pa sem spoznala, da je večnost dosti bolj pomembna. Takrat sem izgubila vsako občutek, kaj si drugi mislijo o meni. Hotela sem ugajati samo svojemu nebeškemu očetu. Še pol leta kasneje sem čutila njegove roke objema okoli sebe in še danes grem skozi vse, ker me drži očetova ljubezen.

Potem sem rekla Bogu, da bom šla kamorkoli, kadarkoli in storila karkoli on hoče. To je bila nevarna, a hrabra molitev. Bog me je poslušal. On nas vedno posluša.




Moja biblična univerza me je izbrala za potovanje po Ameriki, ko smo prepevali in govorili z mladimi. Bilo je čudovito. Ker sem bila dosti v ospredju, me je skrbelo za moj izgled. Postala sem bulimična. Hotela sem biti vitka in bala sem se, da me bo vsa ta okusna hrana naredila debelo. Živela sem v teh sponah, dokler nisem nekega dne, ko sem trenirala tek, zavila na WC in izbruhnila kos pice zaradi tega strahu. To je postala odvisnost. Ko sem se vračala, mi je Bog govoril s tihim glasom: »Carol, ali želiš, da te uporabim za velike stvari ali za majhne stvari. To je bilo vse. Nobenega zvonjenja, nobenih vprašanj, kaj delam. Vedela sem, da je moje telo tempelj Svetega Duha, da on živi v meni. Če prizadenem svoje telo, prizadenem nekaj, kar hoče Bog uporabiti. Ustrašila sem se, da ne bi prizadela Boga in čutila sem žalost glede tega, kar sem počela. Prosila sem Boga, naj mi odpusti in me osvobodi. Pri priči me je vsa bulimija zapustila in nikoli več je nisem imela. Še vedno moram včasih delati na svoji teži, a nisem več zvezana. Svobodna sem.

V naslednjih 14 letih sem delala na različnih položajih: kot mladinski pastor v Južni Kaliforniji, v Detroitu v cerkvi c notranjosti mesta, kot učiteljica angleščine in glasbe v Osijeku, na Hrvaškem v času vojne, kot pastor za slavljenje v mega cerkvi v mestu Bellevue v Nebraski, nazadnje pa sem prišla v Slovenijo, ko sem se poročila s svojo ljubeznijo Klemnom, ki sem ga spoznala že v Osijeku. Na vsakem od teh krajev sem doživela veliko zanimivih zgodb, rada bi podelila z vami to, ki mi je pomagala v vsakodnevnih situacijah, pa naj gre za finance, zdravje ali pa da živimo v zmagi nad ostalimi okoliščinami v svojem življenju. Včasih življenje postane težko in sivo, takrat moram biti osvežena in obnovljena. Spoznala sem dve stvari, ki mi sta moja moč in ozdravljenje. Ena je Božja prisotnost, druga pa je Božja beseda. Obe potrebujem.

Ko obožujem Boga, se izgubim v njegovi prisotnosti, v njegovi dobroti, mogočnosti in ljubezni. To odpre moje srce, da začnem gledati nanj in pozabim nase. Če se osredotočim nase in na svoje situacije, hitro izgubim moč in radost, toda ko zrem na svojega mogočnega rešitelja in ljubečega očeta, me njegov Duh ojača in začenjam videti, da je on vse, kar potrebujem. On živi v meni. On pravi, da sem jaz glava in ne rep. On je na moji strani, kdo je potem lahko proti meni. V slavljenju vidim njegovo veličino. On je mogočen in izredno velik. Lahko mu zaupam s problemi v svojem življenju in v življenju svojih otrok in moža.

Slavljenje me potegne ven iz prahu tega sveta in me postavi v lepoto njegove svetosti. Bog je mogočen stvarnik celega vesolja. Zvezde je postavil na pravo mesto, a mene ljubi. Oblikoval je gore, a mene ljubi. Kontrolira morja in vse, kar je v njih, a mene ljubi. Ljubi me in me pozna bolj kot kdorkoli drug. Ta velika intimnost me motivira, da ga ljubim nazaj in ga obožujem in uživam v njegovi prisotnosti. On me ne čaka s palico, da bi me udaril, če storim kaj narobe, ampak je moj ljubeči oče, ki čaka name, da pritečem k njemu. Vse mi je odpuščeno. Jaz sem njegov otrok, živim v njegovi milosti in naklonjenosti.

Božja beseda je velika moč, ko sem šibka, a je tudi ogledalo. Pokaže mi, kako Bog razmišlja in mi pokaže, če tudi jaz odsevam iste kvalitete, kot jih ima moj Bog in oče.

Nedavno tega sem meditirala o 23. psalmu. Rada bi vam pokazala, kaj praktično delam, ko meditiram. Vzamem vsak del citata in razmišljam, kaj to, kar sem prebrala, pomeni zame. Potem ga izgovarjam in potem molim ta citat k Bogu. Naj vas ne skrbi, če vaš um začne tavati drugam, ko meditirate božjo besedo. Kamorkoli je zataval, molite za tisto situacijo ali osebo in jih predajte Bogu in se potem vrnite na odlomek, o katerem meditirate.

Gospod je moj pastir! Ta slika me odpelje na čudovito mesto v moji domišljiji. Vidim se kot jagnje z Jezusom, ki je moj pastir. Vem, da bo poskrbel zame, me nahranil, pregnal sovražnike in se pobrigal, da me ne izgubi ali da ne padem v kakšen prepad.

Nič mi ne manjka. Ničesar dobrega kar ima Bog zame, mi ne manjka. Imam vse, kar potrebujem. Karkoli velikega ali majhnega imam začnem izgovarjati na glas: »Hvala ti Oče, da nimam primanjkljaja. Ti potešiš vse moje potrebe. Nič mi ne manjka. Hvala za tvojo veliko preskrbo.« Potem vidim, da Bog skrbi za moje račune, moje dnevne potrebe za hrano, obleke, hišo… za modrost, vodstvo in za radost in mir.

Na zelenih pašnikih mi daješ ležišča, k vodam počitka me vodiš. Wow, kot jagnje, ki je najbolj varno v njegovih rokah, vidim sebe na zelenih pašnikih z izobiljem hrane, poleg potokov, da lahko pijem in je moje srce zadovoljno. Nato se začnem zahvaljevati Bogu, da je moj oče, ki me vodi do izpopolnjenja, da sem kot v nebesih že tukaj na zemlji, da me hrani, da mi daje za piti, da ve, kaj potrebujem in poskrbi zame kot v popolnih nebesih.

Mojo dušo poživljaš… Vse svoje probleme, bolečine je odstranil, Jezus je prišel z novim življenjem, novo močjo, novo radostjo, novo dobroto in čudoviti Svetih Duh je izlit na moje življenje. On obnovi vse, kar je zlomljeno…

Po stezah pravičnosti me vodiš zaradi svojega imena… Kako mi je to všeč… Jaz sem tvoja hči in vse, kar delam, odseva tebe… Če živim, da proslavljam tvoje ime, sprejemaš čast in slavo. Ti me vodiš po poteh, ki so pravične, zato da odsevam tvojo podobo. Zato molim: »Hvala ti Gospod, da me danes vodiš po pravičnih poteh zaradi svojega imena. Zaradi tvoje velike ljubezni do mene, me boš vodil tako, da te proslavljam. Pokaži mi, kadar ne hodim po poteh blagoslova. Pokaži mi, kadar ne hodim po tvojih poteh, ampak svojih.

Tudi če hodim po dolini smrtne sence, se ne bom bal hudega, ker si ti z menoj. Tvoja šiba in palica me tolažita.

Vidim se pod Božjo zaščito. Tudi, če sem soočena z nevarnostjo smrti, se ne bojim zlega, ker si z menoj. To je osupljivo… Nič ni pretemno za Boga, da ne bi mogel razsvetliti s svojo ljubeznijo. Nikoli nisem pregloboko, da me on ne bi mogel dvigniti. Nič ni preveč hudobnega, da njegova pravičnost ne bi mogla zlomiti moči greha in smrti in njegova luč posijati skozi. To je vse zato, KER JE ON Z MANO! Danes si z mano v vsaki situaciji. Ne bom se bala. Hvala ti Bog!!! Potem pomislim o njegovi šibi in palici… in kako jih nima zato, da bi me tepel, ampak da bi me zaščitil od sovražnikov, ki me hočejo uničiti. On uporablja svojo šibo samo zato, da me ščiti in vodi stran od nevarnosti. Potem se mu zahvaljujem za njegovo zaščito. Danes me tvoja šiba in palica tolažita. Ti uničuješ moč sovražnika, da me ne more uničiti. Usmerjaš me nazaj na svojo pot, če začenjam tavati… Dvignil me boš, če bom padla… Potem začnem to moliti še za svoje otroke. Danes si ti pastir Samuelu in Davidu… Danes naj ju tvoja šiba in palica ščitita pred zlom. Če tavata, ju ti pripelji nazaj na pot blagoslova. To lahko molim tudi za svojega moža ali kogarkoli drugega, na kogar me Bog spomni.

Vpričo sovražnikov mi pogrinjaš mizo. Bog nam pripravlja gostijo. On pripravlja mizo blagoslova zame, ki je večja od najboljših počitnic tega sveta…in to v pričo mojih sovražnikov, ki me hočejo uničiti. Hvala ti Bog, mi danes prinašaš tako veliko blagoslova, da imam zabavo s tabo, tudi če so drugi proti meni. Blagoslavljaš me in mi daješ več, kot si zaslužim.

Mojo glavo maziliš z oljem. Olje je simbol za Svetega Duha. Tako je Bog pokazal svojo naklonjenost, blagoslov in zadovoljstvo. Olje maziljenja pomeni, da lahko hodim v moči in zmagi zaradi Božje prisotnosti v svojem življenju. Preden je kralj zasedel svoj prestol, je bil maziljen z oljem. Duhovniki so bili maziljeni z oljem, da so lahko služili Gospodu. Zdaj vidim, da Bog izliva svoje olje maziljenja name. To je Sveti Duh. Izbrana sem zanj. Zdaj sem jaz njegova duhovnica, da mu služim v slavljenju. Poklicana sem, da se dotaknem drugih z močjo njegovega maziljenja. Hvala ti Bog, da si mazilil mojo glavo z oljem in sem pripravljena za vse življenjske izzive. Ti boš deloval skozi mene. To je Kristus, ne jaz, ki me vodi v zmago, radost in mir.

Moja časa prekipeva. Vidim se pod slapom Božje naklonjenosti in ljubezni. Zdaj sem otrok, ki živi pod izlitjem milosti in izobilju njegove ljubezni, usmiljenjem, ki je več kot dovolj, radostjo in mirom. Moja časa prekipeva. Tega ne morem držati samo zase. Veliko več je, kot lahko držim, prekipeva se na ljudi okoli mene. O tem razmišljam in kaj to pomeni. To potem molim nazaj k Bogu. Hvala ti Jezus za moč, ki prekipeva iz mene, za tvojo prekipevajočo ljubezen in usmiljenje, tvojo milost in lepoto. Moja radost prekipeva v tebi.

Samo milost in dobrota me bosta spremljali vse dni mojega življenja. Dobrota in milost bosta torej hodila za menoj. Dobrota in milost delujeta zdaj v meni in skozi mene. Danes se ti zahvaljujem za tvojo dobroto in milost v meni. Naj se ju vidi, kamorkoli grem in s čimerkoli se soočim.

V Gospodovi hiši bom prebival na večne čase! Živela bom v tvoji prisotnosti. Vračala se bom v tvojo hišo, v mesto, kjer živi tvoja slava. Neprestano se vračam na mesto slavljenja in molitve, kjer te lahko najdem. Ostajam na mestu, kjer je moje srce tvoj dom. Hvala ti Gospod Jezus, da ti živiš v meni. Ni mi treba hoditi v nek tempelj ali katedralo, da sem lahko v tvoji hiši, ker ti praviš, da sem jaz tvoje prebivališče. Hodim na srečanja z ostalimi verniki, ker si ti rekel, da je to dobro in to potrebujem, toda ti si vedno z menoj in jaz s teboj.

To je utrinek mojega časa z Bogom, ko meditiram njegovo Besedo. O čemer meditiram zjutraj, se trudim skozi dan razmišljati o tem, Bog pa me spominja, kdo on je in kdo sem jaz v njemu.

Čas preživet v meditiranju Besede, zdržen s hvaležnim srcem polnim slavljenja, me pripelje skozi vse težave z zmagovalnim duhom. Poznati Boga, pomeni biti z Bogom. Ljubiti Boga, pomeni slaviti Boga v vsakdanjem življenju skozi vse majhne svari, tudi ko sem nam ne zdi, da smo kaj dosegli. Vse to skupaj prinese na koncu veliko slavo Bogu, ko hodimo v njegovi ljubezni in luči. Nič ni premajhno, da dobi njegovo pozornost. Pomembni smo mu in on sliši naš jok in se veseli z nami v zmagah. Najboljše moj zaključek opiše apostol Pavel, ko pravi: »Kristus v meni, upanje slave!« Vsak dan se zavedam, da Kristus živi v meni in da imam vsak dan na razpolago, da bom živela po njegovem vodstvu ali pa zbežala po svoje. Dosti boljše je živeti z njim in biti vodena po njegovem duhu. To je bolj slavno in avantura se še kar nadaljuje. Beseda in njegova prisotnost sta moja luč in moja svetilka. Držita me na tej poti in me ščitita od zla. Njegova dobrota me obdaja in preplavljen sem z njegovo naklonjenostjo. On čuti enako do vseh svojih otrok, to je velika ljubezen, izobilno usmiljenje in prekipevajoča naklonjenost in slavna milost.







USPEŠNA PODJETJA

Ž.P.



Tudi v času t.i. gospodarske krize obstaja mnogo podjetij, ki dobro poslujejo, tudi v Sloveniji. Ta čas je čas, ki ga dobra in prodorna podjetja izkoristijo za to, da priplavajo na površje. Mnogi izmed nas sicer ne vemo, kaj sploh je gospodarska kriza? To je čas zmanjšane gospodarske aktivnosti poslovnih subjektov na trgu. Zmanjšana gospodarska aktivnost je posledica zmanjšanega povpraševanja na trgu s strani fizičnih oseb in s strani podjetij. Zavedati se moramo, da imamo kot kristjani Božjo naklonjenost in da lahko kljub slabšemu gospodarskemu položaju s pravo poslovno idejo prodremo in tudi uspemo na trgu. Božja beseda, ki je napisana v Svetem Pismu pravi, da je vse mogoče tistemu, ki veruje (Mr 9:23). V besedi »vse« iz tega izseka je zajet tudi poslovni uspeh. Poslovni uspeh je torej zagotovljen tistemu »ki (ali kateri) veruje«. Za konec pa naj dodam kot primer podjetje, ki je trenutno še zmeraj v precejšnji državni lasti, a vseeno dobro posluje, to je Letališče Ljubljana. Kljub krizi, ki se precej pozna tudi v letalski industriji, mnogi ne vedo, da naše glavno mednarodno letališče letos posluje z dobičkom (več o tem si lahko preberete na spletni strani letališča http://www.lju-airport.si).




Kje črpam optimizem?

(napisal: Matjaž Rebernik)

Vsa vprašanja se nanašajo na optimizem, ki izhaja iz moje vere. Prva misel, ki mi je šinila v glavo, je bila, da je optimizem le droben delček vsega, kar po Božji milosti prejemam. Če bi začel naštevati in odkrivati to ogromno celoto, bi zagotovo zvenelo znano in nekoliko klišejsko, saj bi omenil vsem znane stvari kot so veselje, mir v srcu, duhovna doživetja, itd. Vse to so enkratne stvari, vsi si jih želimo doživeti in neprestano živeti v njih. Ne bom besedičil v tej smeri, saj je moj namen, da s svojim pričevanjem vsem razumljivo pokažem, kaj mi dejansko prinaša življenje predano Jezusu.

Še dve leti nazaj bi bila sama pomisel na to pričevanje popolna znanstvena fantastika. Nikoli sicer nisem živel divjega , nemoralnega življenja, v pohlepu po materialnih dobrinah, v neobzirnosti do vsega in vseh, popolnoma brez vrednot. Bil sem krščansko vzgojen po pod narekovaji slovenskih tradicionalnih ali bolje beri religioznih krščanskih tradicijah in spoznal Boga kot dobrega očeta, ki pa me bo za vsako večjo napako kaznoval, v najhujših primerih tudi s hudo boleznijo. Spoštoval sem ljudi in svet okoli sebe, življenje mi je teklo po ustaljenih tirnicah, saj veste, punca , služba, potem žena, otrok , stanovanje. Nekako se mi je v um prikradla zavest, da sem samozadosten, da s svojimi rokami in pametjo ustvarjam svojo pot, vem vse in na vsa vprašanja najdem odgovore. Le kje se tu vklapa Bog, kdo ga potrebuje? Seveda je večinska struja slovenskega krščanstva veselo pripomogla, da se mi je že ob sami pomisli na njega obračal želodec, kajti Bog, ki dopušča vso to pohlepnost in perverzijo, zlobo in vso ostalo navlako v svojih vrstah pač ni najbolj pri sebi ali pa nima najboljšega nadzora. Le kako se lahko vse to dogaja, le kako je to lahko njemu po volji, saj brez njega se pač nič ne zgodi. Posledica vsega videnega, izkušenega in slišanega je bila, da sem to poglavje izbrisal iz svoje knjige življenja kot nepomembno in obskurno. In življenje je teklo. Ampak… . Kot po navadi po vsakem zatišju pride vihar in za razliko od drugih viharjev sem za tega srčno hvaležen Gospodu.

Zamenjal sem službo in se skozi čas malce bolj zbližal z zanimivim sodelavcem. Zbližala naju je skupna navijaška strast do v Sloveniji dokaj prezrtega športa. Še en dokaz, da nas Gospod kliče vsakega na svoj način. Edino, kar mi ni bilo pogodu, je bilo njegovo vztrajno napeljevanje pogovora k Jezusu. Le kako je lahko tako inteligenten možakar tako slep in lahkoveren? Mogoče že malce obupan se je oprijel zadnje rešilne bilke. V branje mi je ponudil knjigo ameriškega evangelista Andrewa Wommacka z naslovom True nature of God (Prava božja narava). Če se čemu nisem nikoli odrekel, je to branje. Spet je našel pot k meni. Po nekaj poglavjih sem se počutil, kot da bi me nokautirali v ringu. Predvsem me je šokirala izjava pisca, da NISO vse stvari, ki se zgodijo Bogu po volji, da jih ne dopušča in da nam je dal svobodno voljo izbirati med dobrim in slabim. Premleval sem to misel kar nekaj dni in našel kar nekaj odgovorov na vprašanja, ki so dolga leta tavala po meni in se brez odgovorov izgubljala v daljavi, kot npr.: le kaj je Bog dosegel s tem, ko je v prometni nesreči umrl moj petletni brat, zakaj trpljenje v vojnah in ostale klasike. Moj sodelavec je pripravljen pričakal mojo veliko žejo po še bolj odkritem Bogu z novo knjigo, v kateri je pisalo, da mi je odpuščeno, da me Oče ljubi in želi preko mene doseči druge ljudi v potrebi, jih osvoboditi, ozdraviti. Knjige so se vrstile, o dobrem načrtu za nas vse, o ozdravitvah, o osebnem odnosu z Njim, o popolni sprejetosti in ljubezni. Ker pa so se v vseh pojavljali citati iz Svetega pisma, sem si ga kupil, da bi videl tudi kontekst teh verzov. Doma je zavladalo popolno presenečenje in hkrati radovednost, ki sem jo z veseljem tešil. Odprl sem torej to knjigo vseh knjig in obstal z odprtimi usti. Bral sem ga že kdaj prej, a to kar se mi je zdaj razkrivalo in razodevalo, mi prej ni bilo vidno. Vsa ta logična povezanost in doslednost, zaključena rdeča nit skozi tisočletja, odgovori na najbolj globoka življenjska vprašanja so mi kar skakali iz besedila.

Predme pa je prišel nov izziv: obiskati učenje Božje besede izven klasične cerkve, torej v eni izmed manjših krščanskih skupnosti, na katere sem vedno gledal kot na neke posebneže, saj Bog izven klasične zidane cerkve z zvonikom sploh ni obstajal. Klasična napaka povprečnega Slovenca, kot sem kasneje ugotovil. Pri srcu mi je bila pomisel, da sem lahko kristjan brez druženja s kakšno skupnostjo, a kot zdaj vem brez druženja ni ognja v srcu. Že to, da sem zmogel ta korak proti mojim predsodkom, je zame dokaz, da je Vsemogočni vedno z nami. Ob prvem obisku pa šok: lepe pesmi, domač sprejem, pastor v kavbojkah, nezainteresiranost za neke religiozne točno določene obrede, predvsem pa povezanost teh ljudi med seboj, vse to je name naredilo mogočen vtis. Vse to je bilo blizu tistega, kar sem si jaz predstavljal kot druženje s Stvarnikom. Učenje je bilo jasno, brez nekih obveznih ceremonij in žebrajočih molitev, le iskrena želja po druženju z Njim. Za nameček pa so to bili povsem normalni ljudje, družine, iz različnih slojev družbe in pomislite, nihče mi ni predlagal da zamenjava ženi. Kako drugačno od mojih predstav o ljudeh iz »sekte«.To so sedaj ljudje, ki so ob meni v veselju, z njimi premagujem težave ( čeprav je moja definicija besede »težava« sedaj precej drugačna) in druži nas ljubezen drug do drugega. To pa naj bi bil razpoznavni znak Jezusovih učencev. Dejstvo, da me Bog ljubi, da mi je odpustil, še več, sploh ne ve za moje stranpoti, niti ga ne zanimajo;dejstvo, da lahko s svojo odločitvijo, da se mu predam sežem v življenja drugih, vernih in nevernih in jih obogatim; odločitev, da nikogar ne sodim, da ga v ljubezni sprejemam in da v vsakem vidim samo svojega brata ali sestro z različnimi življenjskimi potmi a enim ciljem pr Očetu, me je dejansko osvobodila, osrečila, dala smisel življenju. Ne razumite me napak, ne govorim, da to vse že obvladam z levo roko, še vedno me kdaj vrže iz ovinka, a bistvena je moja odločitev: sprejeti Jezusa, rasti v njem in mu slediti. Kakor bi dejal Andrew Wommack: » Nisem še na cilju, ampak jaz sem vsaj odšel proti njemu.«.Spoznal sem tudi, da ne besede v Svetem pismu ampak RESNICA v teh besedah osvobaja. Bog je, ne samo v tabernaklju ampak vsepovsod, je v nas, okoli nas. Potrebno si je vzeti le malo časa zase v tišini in naš notranji GPS bo začel iskati Njegov satelit. Ko sprejmeš resničnost njegovih besed te tudi brezposelnost žene in podobne neprijetnosti ne vržejo iz tira, saj On vedno poskrbi za nas, vedno se pravi čas odprejo vrata. Problem je v tem, da mi sami vedno mislimo, da vemo, kdaj je pravi čas. On blagoslavlja NAŠ trud. Smisel odnosa z Njim ni v tem, da hodimo pred njega v molitvi z nakupovalnim listkom in seznamom, kaj vse naj naredi za nas, smisel je v tem, da se temu odnosu predamo in mu dovolimo, da deluje v življenjih ljudi okoli nas. Naša provizija bo ob tem prišla sama po sebi. Za nikogar ni nikoli prepozno, saj nas vse ljubi enako, za vsakogar mu je mar. To mi dokazujejo vsa srečna »naključja« v mojem predkrščanskem življenju, ko so se mi stvari vedno izpeljale kot po čudežu v mojo smer, pa sploh nisem hotel slišati za Njega. Očitno res gleda samo na srce in če je to čisto in brez zlonamernosti, ga napačna ravnanja sploh ne zanimajo, saj bodo v iskrenem odnosu izginila sama po sebi.

Bogu ni mar za točno določene obrede, oblačila, točno določene vzorce ponižnosti in čaščenja, ni mu mar za število tvojih obiskov bogoslužja in za tako imenovana dobra dela, ki jih delamo iz strahu pred njim in si s tem kupujemo Božjo ljubezen in odobravanje, mar mu je za tvoje iskreno ljubeče srce, ki ljubi in se daje iz resničnega sočutja. Odpri ga, išči ga, dal se ti bo najti in tvoja pot ne bo več brez cilja.






Šala 

 (uredila Darja Jeraj)

Živel je kristjan, ki je zelo rad hodil na lov.Nekega dne se tako odpravi na lov za medvedi. Cel dan hodi po gozdu, išče in išče, a o medvedih nobenega sledu. Ko se naveliča, odloži puško in gre k potoku, da se malo osveži. V tem trenutku zagleda velikega medveda, kakšnih dvesto metrov stran, ki s polno hitrostjo teče proti njemu. Ko je medved le še sto metrov stran, se lovec obrne k Bogu in reče: "Bog, rabim zaščito! Prosim, spreobrni tega medveda v kristjana!" Medved se čudežno ustavi. Nato dvigne šape visoko v zrak in reče: "Hvala ti Gospod za to hrano, ki jo bom zdaj pojedel."





Živel je nek mož, edini protestant v katoliški soseski. Vsak postni petek, ko so vsi njegovi sosedje jedli mrzle ribe, je on za hišo pekel čevapčiče. Ko sosedje niso več zdržali skušnjave, so se odločili, da ga bodo poskusili spreobrniti v katoliško vero. Končno se je strinjal. Duhovnik ga poškropi z vodo in reče :"Rojen si bil kot baptist, vzgojen si bil kot baptist, zdaj si katoličan." Naslednje leto na prvi postni petek v zraku zopet zadiši po čevapčičih. Sosedje takoj prihitijo k njemu. Najdejo ga za hišo, ko škropi z vodo čevapčiče, govoreč: "Rojeni ste bili kot krava, vzgojeni ste bili kot krava, zdaj ste riba."











Vodenje davčne politike

Ž.P.

Sveto Pismo glede vodenja davčne politike države pravi, naj v letih debelih krav poberemo več davkov, ki bodo zaloga za leta suhih krav. Leta debelih krav označujejo dobra gospodarska leta, leta suhih krav pa slaba gospodarska leta. Tako je pred nekaj tisoč leti modro ravnala tudi vlada Egipta, katere vezir je bil Jožef (1 Mz 41:33). V dobrih gospodarskih letih je povečala davke, saj je pobirala petino vsega pridelka (1 Mz 41:34-36). Plačevanje davkov v dobrih gospodarskih letih ni težko, saj večina ljudi živi v dobro, v slabih gospodarskih letih pa ljudje potrebujejo pomoč. Egipt ni bil zmožen dati pomoč le svojim državljanom v času slabe ekonomije, temveč je pomagal tudi drugim narodom, katerim je prodajal zalogo hrane, posledično pa je Egipt prestal krizna leta kljub hudi lakoti (1 Mz 41:53-57). Želimo, da bo tako modro v prihodnjih letih, ko bo konec gospodarske krize, ravnala tudi Slovenija, hkrati pa je potrebno narediti vse, kar je potrebno, da gospodarsko krizo premagamo. Kot kristjani lahko molimo za svoje voditelje, da bodo modro ravnali.






Klemen Vidic. Zgodba o izjemni življenjski spremembi

(Intervju vodila: Elena Danel)

RODIL SE JE MOJ RESNIČNI JAZ

Klemen Vidic, predstavnik Krščanskega centra (International Network of Churches), pastor in podjetnik, je že kot najstnik vneto iskal večji smisel življenja ter meditiral, molil, mantral in kadil marihuano. A postajal je vse depresivnejši: »V sebi sem čutil velikansko praznino in iz nje nisem našel izhoda. Bil sem utrujen od takšnega življenja in menil sem, da je najbolje, da ga končam. Odločil sem se, da se bom skril v nek samoten gozd in tam meditiral, dokler ne umrem. Potem pa me je nekega dne – ateistično vzgojenega človeka – nenadoma ogovoril Jezus, in to me je popolnoma spremenilo. Opustil sem kajenje marihuane in niti enkrat nisem več zaklel. Bil sem presenečen – postal sem človek, kakršen nisem bil še nikoli prej.«

Pastor Klemen Vidic je sicer odraščal v ljubeči, čudoviti družini, kjer je bilo vedno dovolj gmotnih dobrin, a vere ni bilo. »Ko je umrl Tito, sem, osemletnik, do konca spremljal dolg pogreb, saj sem bil prepričan, da bo na koncu vstal iz krste in vsem pokazal, da je nesmrten. Ko pa so mu na grob položili marmornati kamen, se je moje upanje končalo ... Že takrat so me mučila vprašanja o nastanku sveta in smislu življenja. V najgloblji notranjosti sem čutil, da mora obstajati še kaj večjega, kot zgolj to, kar doživljam zdaj … V očeh tega sveta je bilo moje življenje sicer čudovito: bil sem priljubljen, uspešen v šoli, imel sem čudovito dekle, veliko dobrih prijateljev, dovolj denarja … Vendar pa mi le normalno življenje ni bilo dovolj. Nisem mogel verjeti v človekovo evolucijo in obstoj, ki bi bila brez večjega smisla. Odgovore sem iskal v literaturi različnih filozofij.«

Ko je videl, da moderna filozofija ne išče absolutne resnice, je začel raziskovati duhovnost. »Hodil sem na zabave, iskal nova spoznanja, 'višjo' duhovnost, molil različne molitve, mantral, meditiral, kadil marihuano, preskušal duhovne metode. Moje življenje pa je postajalo vse bolj temačno in iz tega stanja nisem našel izhoda. Na koncu sem mislil, da življenje res nima smisla in se odločil, da zemeljsko bivanje končam. Nameraval sem se skriti v samotni gozd in tam meditirati, dokler ne umrem. Potem pa sem 5. julija 1992 doživel nadnaravno izkušnjo – ta mi je prinesla veliko življenjsko preobrazbo. Ko sem bil ob koncu tedna poslovno na Dolenjskem, sem ves utrujen od življenja legel na neko klop in zaspal. Naenkrat je nekaj počilo, zadonelo je tako močno kakor večja eksplozija. Skočil sem pokonci in se prestrašen oziral okoli … A nikjer ni bilo nikogar. Nenadoma sem ob sebi začutil navzočnost. Čeprav tega nisem skusil še nikoli, sem vedel, da je ob meni Bog, da se je moje iskanje končalo in da sem našel smisel. Potem sem jasno zaslišal glasni glas: Jaz sem živ! Takoj sem vedel, da je to Jezus! Zavedel sem se, da je on smisel življenja in Bog, da je vse, kar potrebujem. Nisem ga videl, a vedel sem, da je ob meni On! Njegova navzočnost me je močno izpolnjevala. Potem je glas dejal: Kje pa si ti, Klemen? Zlomil sem se in dolgo bridko jokal … Presenečen sem bil, da se je Jezus ukvarjal z mano in izgovoril moje ime. Jaz sem njegovo ime uporabljal le v kakšni kletvici. Čutil sem, da me ljubi z ljubeznijo, ki je večja od vseh posvetnih stvari. In želel sem si, da bi ga čim prej spoznal. Čeprav sem bil ateistično vzgojen, in sem se v sebi boril z dvomi, sem vedel, da sem doživel pristno srečanje z Jezusom, saj si vsega tega nisem izmislil.«

Kje naj Jezusa najdem?

Najprej je o Jezusu začel povpraševati pri ljudeh, ti pa so ga napotili k župniku. »Katoliški župnik je bil moje edino upanje. Povedal sem mu, kaj se mi je zgodilo. Opazoval me je zelo sumničavo in mi ni znal povedati, kje naj Jezusa najdem …. Najbrž je mislil, da sem malo nor in me je kmalu odslovil, jaz pa sem potem postal zaskrbljen in žalosten, saj nisem vedel, na koga naj se še obrnem. Kdo mi bo lahko pomagal, če mi ne more župnik!? Spet sem postal tako depresiven, da sem dva dni samo popival in kadil. Potem sem obiskal prijatelja, ki mi je dobavljal marihuano. Odšla sva na kavo – prav takrat pa je mimo prišel njegov sosed Andrej in na kratko prisedel. Ko je odšel, mi je prijatelj povedal, da je Andrej ozdravljeni odvisnik – Jezus ga je namreč popolnoma rešil odvisnosti od mamil – zdaj je zelo vesel človek in živi novo življenje. Ta novica me je navdala z velikansko radostjo. Prijatelja sem prosil za Andrejevo telefonsko številko in ga takoj poklical.«

Kmalu se je srečal z Andrejem in njegovim prijateljem Jovom in se z njima udeležil nekega krščanskega srečanja, na katerem so imeli živo krščansko glasbo, ljudje pa so med petjem dvigovali roke. »Bil sem navdušen!«, razlaga Klemen. »Potem je na oder stopil govornik in razlagal, da je Jezus luč, svet pa živi v temi; a vsi, ki se Jezusu predajo, zaživijo v luči. Te besede so se mi zapečatile v srce. Nato smo vsi vstali in se začeli Bogu glasno zahvaljevati. Zaprl sem oči in začutil, da Jezus stoji pred menoj. V mislih sem rekel: Jezus, jaz sem slab človek. Prosim te, pridi v moje srce! Božja navzočnost me je tako močno izpolnila, da sem padel na stol in izgubil občutek za čas in prostor.«

Potem se je njegovo življenje popolnoma spremenilo. Sprememba je bila očitna. »V meni ni bilo več praznine, napolnjevala sta me mir in božja ljubezen. Izgubil sem strah pred smrtjo. Ko sem si v parku spet skušal zviti cigareto z marihuano, mi je duh v meni razločno rekel: Tega več ne potrebuješ! Nikoli več nisem kadil marihuane. Opazil sem, da nisem več preklinjal. Bil sem presenečen. Počutil sem se tako zelo čistega ... Bog je zapolnil praznino v meni in vedel sem, da jo je zmogel zapolniti samo On. Moj oče je po mojem spreobrnjenju odšel na obisk k pastorju cerkve, v katero sem takrat hodil, in ga vprašal, kako dolgo bom tako prijeten fant, ali bo moja sprememba trajala… Potožil mu je, da so moje prejšnje pozitivne spremembe trajale le nekaj tednov. Pastor mu je odvrnil, da sem se tokrat za vedno spremenil. In prav je imel!«

Klemen se je takrat rešil tudi rednih, več let trajajočih glavobolov: »Že od otroštva me je namreč nekajkrat na mesec bolela glava. Ko je v moje življenje stopil Jezus, so glavoboli izginili za vedno. Vse do danes (torej že enaindvajset let) sem bil bolan samo tri dni. Takrat sem imel hude težave s križem. Zdravnik mi je predpisal operacijo, jaz pa sem verjel v Jezusovo ozdravitveno moč in v postelji tri dni poslušal zvočni posnetek o božjem ozdravljanju. Potem pa sem popolnoma zdrav vstal iz postelje in začel zidati balkon pri svoji novi hiši. To je močno presenetilo celo mojo ženo, čeprav je bila vzgojena v družini, v kateri so imeli z Bogom osebni odnos, in je Jezusa dobro poznala.«


V Krščanskem Centru ste svobodni!



Komaj je moj sogovornik Jezusa spoznal, že mu je Bog jasno naročal (bilo po dva meseca po nadnaravni izkušnji), da hoče, naj se vpiše na Teološko šolo v Osijeku, kjer je študiral dve leti, potem pa je odšel še v Brighton, v Anglijo, in tam študij nadaljeval v središču International Network of Churches (tamkajšnjem Krščanskem centru), ki pripada istoimenskemu mednarodnemu gibanju, ki se je leta 1974 porodilo v Brisbanu, v Avstraliji (tam je petindvajset vernikov ustanovilo prvo tovrstno cerkev). Med božjo službo, slavilnim petjem in pridiganjem so se v središču dogajali veliki čudeži in nadnaravne ozdravitve in to je v gibanje pritegnilo številne ljudi. Novo gibanje se je hitro razširilo in danes deluje v sedemdesetih državah ter ima več kakor tisoč cerkva. Prvo evropsko središče sta v angleškem obmorskem mestu Brighton leta 1995 osnovala avstralska pastorja Ashley in Ruth Schmierer. V središču imajo tudi Inštitut za usposabljanje božjih služabnikov in Šolo za usposabljanje pastorjev. V njem delujeta tudi otroška in misijonarska služba ter organizacija Global Compassion (Vesoljno sočutje) – v tej verniki ljudem praktično izkazujejo božjo ljubezen, saj skrbijo za vse, ki se znajdejo v stiski. Pastor Klemen Vidic pravi: »Nikakor ne verujemo, da smo edina prava cerkev, verjamemo pa v to, da smo del različnih kristjanov in pripadamo Jezusu Kristusu. V cerkvi imamo 'živo vero' in ta vidno deluje na vse naše obiskovalce, saj se številnim od njih življenje pozitivno spremeni (tako se dogaja v naših središčih po vsem svetu pa tudi pri nas).«

V Krščanskem Centru ste lahko popolnoma svobodni – v njem ste dobrodošli takšni, kakršni ste. Tam boste našli ljudi, ki ljubijo Boga in ljudi. »Mi namreč nismo posebni ljudje, smo samo ljudje, ki ljubijo posebnega Boga in ga slavijo z vso močjo. Do vseh ljudi se vedemo enako, seveda pa vsakomur želimo, da Jezusa spozna. Vsi, ki nas obiščejo, so dobrodošli, in so lahko takšni, kakršni so. V cerkvi Bogu dopustimo, da je Bog – da močno, resnično in učinkovito deluje na vsakem področju našega življenja,« razlaga Klemen, ki meni, da Jezus lahko pozitivno spreminja vsa področja posameznikovega življenja in da ima za vsakega enkraten, poseben načrt. »Bog, ki mu služimo, ima namreč za vsako osebo na planetu prihranjeno velikansko ljubezen. Njegova požrtvovalna ljubezen je tudi naš življenjski navdih in vzor.«

Bog želi, da smo celoviti

V središču v pridigah pogosto poučujejo, da smo ljudje duhovna bitja, ki imajo dušo in živijo v telesu … »Človek je duhovno bitje, ki ima dušo (torej um, voljo in čustva) in živi v telesu, tako piše tudi v Svetem pismu. V šestem razredu so me pri biologiji sicer učili, da je človek zgolj umsko in telesno bitje, da je njegov pradedek šimpanz in njegova babica gorila. Številni ljudje temu še vedno verjamejo, ne glede na to, da sodobni fiziki danes zlahka ovržejo to teorijo. Sveto pismo pravi, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, da se druži z njim. Bog pa je duh – torej je tudi ljudi ustvaril kot duhovna bitja. In to, da smo izvirno duhovna bitja, nas ločuje od živali, ki so umska in telesna bitja s svojo voljo in čustvi ter živijo v svojem telesu.«

Klemen razlaga, da je človek več, kakor zgolj navaden, vsakdanji človek. Pravi, da je zato pomembno, da živimo svoj resnični jaz – svojega tako imenovanega notranjega človeka – da živimo po duhu. A kakšen je naš resnični jaz in kaj se nam dogaja, ko ga zaživimo? »Novo rojstvo je duhovno rojstvo – ko spoznamo Jezusa, začne v nas delovati Sveti duh in na novo ustvari (preustvari) našega starega duha. Ko sem sprejel Jezusa v svoje življenje, sem naenkrat postal popolnoma navdušen nad življenjem. Vse stare navade, ki so me uničevale, so bile odpravljene. Zakaj? Zato, ker se je moj resnični jaz, moj notranji človek, moj duh, rodil na novo (novo rojstvo je rojstvo našega notranjega, ne zunanjega človeka). Sprememba v duhu pa je prinesla spremembe tudi v moje misli in telo ter na vsa področja mojega življenja. Takšne spremembe so dostopne vsem, tudi vam! Nikomur ni treba živeti življenje poraženca! Vsak lahko obrne hrbet slabemu delovanju in dvoličnosti. Slaba dejanja (greh) in dvoličnost nas namreč uničujeta. Slaba dejanja človeka ločujejo od Boga in le z božjo pomočjo se jih lahko znebi. Dvoličnost pa ni v skladu s pravim, temeljnim človeškim značajem – Bog namreč želi, da smo celoviti in živimo čisto življenje.«

V umu poteka duhovni boj

Ali duhovno prenovljeni ljudje potem vedno živijo čisto? Včasih namreč slišimo, da nekateri, celo pastorji, ki jih Jezus prenovi, nekaj časa živijo novo, čisto in poduhovljeno življenje, svoj resnični jaz – potem pa spet začnejo živeti po starem … »Pastor ni drugačen od drugih,« pravi moj sogovornik. »Vsak človek, ki se vda telesnim strastem in poželenjem, ki ga vlečejo stran od Boga, spet pade. A to se nikoli ne zgodi v trenutku. V našem umu poteka nenehno duhovno bojevanje. Če svojega duha hranimo z božjo besedo, bomo rasli z Bogom, če pa namesto tega raje hranimo svoje slabe in napačne misli, bo šlo naše življenje v nepravo smer. Če ure in ure na televiziji gledamo različne 'smeti', ni čudno, da kmalu naredimo kakšno neumnost, ki nas veliko stane .... Vsak od nas je namreč odgovoren za to, o čem razmišlja in kako se odloča. Jaz sem se odrekel pravici do užaljenosti, zato, da v meni ne bi pognala kakšna korenina grenkobe. Grenkoba namreč povzroči, da se ljudje odmaknejo od drugih pa tudi od Boga – saj božja beseda pravi, da ne moremo govoriti, da ljubimo Boga, ki ga ne vidimo, če ne moremo ljubiti ljudi, ki jih lahko vidimo.«

Ali je človek, ki živi svoj resnični jaz, vedno zdrav? Kako se spoprijema s težavami in boleznijo? »Človek, ki sprejme Jezusa, je v duhu že ozdravljen. Zdaj je njegova naloga, da ozdravitev pripelje v svoje telo. Ko ga napade bolezen, se mora braniti z vero v božjo besedo – saj ta pravi, da smo po ranah Jezusa Kristusa že ozdraveli. Dobro je tudi, da slavi Boga, ki je naš Bog Zdravitelj (to je eno od njegovih imen). Bolezni moramo ukazati, naj odide in svojemu telesu nenehno govoriti, naj bo zdravo. Zelo pomembna je tudi naša pozitivna vizualizacija – če se vidimo kot bolnike, bomo bolni. Če pa se bomo videli takšne, kakor nas vidi Bog, torej vedno zdrave, in v tem videnju vztrajali, se bo ozdravitev kmalu manifestirala tudi v našem telesu. Če resnično verujemo v to, da smo že zdravi, in tako tudi govorimo, bo zdravje iz duha postopno prešlo tudi v naše telo.«

Najbolj vesela cerkev – duhovni dom za ljudi različnih ozadij

Pastor Klemen Vidic cerkev vodi skupaj z ženo Carol, Američanko, pastorkinjo, magistro glasbe in teologije. Z dvema sinovoma živita blizu Vranskega. Ukvarjata se z družino in podjetništvom, saj se s pastoralnim delom ne preživljata. Velik del služenja v Krščanskem centru namenjata veselju – petju slavilnih pesmi – zato je to središče najbolj vesela cerkev. Človek se med slavljenjem počuti tako, kakor na kakšnem dobrem koncertu rock glasbe, le da je pri tem popolnoma osredinjen na Boga: »V Svetem Pismu piše, da Bog prebiva v slavljenju svojega ljudstva. Kadar Bogu dajemo najboljše, se v nas prebujata veselje in navdušenje. Na naših srečanjih dopuščamo, da se Sveti duh z ljudmi sreča v njihovih trenutnih življenjskih okoliščinah.« Vedno molijo tudi za vse obiskovalce, za ozdravitev njihovih telesnih ter drugih bolezni in težavnih življenjskih položajev. »Jezus je bil do ljudi sočuten, zato jih je ozdravljal. Po Svetem duhu lahko Jezus deluje tudi zdaj in ozdravi bolne ter pomaga stiskanim. Z Njegovo pomočjo zmorejo ljudje doseči svoje največje življenjske zmožnosti.«

Kdo lahko pride v to veselo cerkev? »Vsak!« pravi pastor. »Vi in vaša družina, vaši prijatelji in sovražniki. V naših cerkvah po svetu in v Sloveniji najdejo duhovni dom ljudje različnih ras, ver in poklicev. Verujemo, da med nami ni nobenih pregrad, ki jih ne bi mogla premostiti božja ljubezen!« Vsa srečanja v središču so brezplačna, tam pa dobite lahko tudi nekaj brezplačne literature, nekoliko več o Krščanskem centru pa si lahko preberete na spletni strani www.sprejmi.si.



Pričevanje: po klinični smrti nadnaravno ozdravel


Zvonko Mlakar iz Maribora opisuje, kako je okreval po molitvi molivcev iz Krščanskega centra: »Pred leti sem doživel hudo prometno nesrečo: z motorjem sem se zvrnil v jarek, pri padcu pa se mi je zdrobila tudi čelada. Šest dni sem bil klinično mrtev. Zdravil me je primarij Gorazd Bunc. Moja tedanja žena Jelka se je po nesreči udeležila srečanja v Krščanskm centru in tam prosila, naj molijo za mojo ozdravitev. Povedala je, da so zdravniki rekli, da zame ni več upanja in da bom 'vegetiral' do konca življenja. Molivci so molili nad mojim žepnim robčkom – prosili so za mojo ozdravitev. Jelka je nato odšla v bolnišnico in mi robček položila na glavo. V tistem trenutku sem odprl oči, spregovoril pa še nisem. Vsa navdušena je poklicala pastorja Klemena, ki me je potem kmalu obiskal. Ko je stopil v mojo bolnišnično sobo, sem nenadoma začel vpiti: 'Jaz sem grešnik, jaz sem grešnik!' Bog se me je namreč močno dotaknil – čutil sem, ko da od zgoraj nekaj pritiska name. Potem sem pol ure govoril in povedal, koliko slabega sem storil, Jelka pa je ganjena jokala. Nato sem v svoje srce sprejel Jezusa. Klemen mi je dal Sveto pismo, češ naj ga berem, če želim.

Zdravniki so rekli, da se je zgodil čudež, ker sem prišel k zavesti in spregovoril. Vendar so dodali, da me tudi Bog ne more popolnoma ozdraviti, in da bom vse življenje ostal v invalidskem vozičku. Medtem so me odpeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico Soča. Med okrevanjem sem neprestano prebiral svetopisemske odlomke o ozdravitvi in poslušal zvočni posnetek, na katerem je Klemen posnel iste svetopisemske odlomke. Moja zdravnica Viktorija Šrok me je spodbudila, naj pridem k njej peš, brez vozička. Naslednji dan sem to tudi storil. Rekla je, da je to čudež. Na voziček sem bil priklenjen le šest mesecev. Zdravniki so rekli, da je to, kar se mi je zgodilo, nemogoče.«



Janezov evangelij 10:27 Moje ovce slišijo moj glas

(Klemen Vidic)

kako mi Bog govori 7korakov (mp3)



1. ZAPRI VRATA ZA SEBOJ (brez motenj, telefonov..)
2. UPOŠTEVAJ PROTOKOL (z zahvaljevanjem, melodijo (Kol3:16) prideš v B. frekvenco)
3. POSLUŠAJ (majhen tihi glas 1.Kral19:12, kompresirano grmenje, misel, prepričanje, zaznavanje)
4. OPAZUJ (Hab2:1-4 vtisi, slike, vizije… material za retikularni aktivator)
5. PIŠI (kar ti Bog govori ali kaže, pozabi gramatiko, teologijo… kasneje boš pregledal z Božjo Besedo in duhom)
6. SPRAŠUJ BOGA (glede sebe, svoje družine, poslanstva, dela, vizije)
7. ANALIZIRAJ, PREUČUJ SVOJ (molitveni) DNEVNIK (tako kultiviraš svoje sposobnosti slišanja Boga)

VPRAŠANJA ZA POMOČ PRI PISANJU svojega MOLITVENEGA DNEVNIKA:
Vprašaj Boga, naj ti pove ali pokaže, kako te ljubi. Po veri začni pisati: »Gospod pravi...« ali »Gospod mi kaže..« in opiši sliko.

NAJPREJ GA VPRAŠAJ GLEDE SEBE:
1 Toliko misli imam, katere prihajajo od Tebe?
Katere misli mi kradejo mir? Kako naj razmišljam na teh področjih? Ali moram komu odpustiti?
2. Ali se obtožuješ za kakšno stvar? Ali se ne maraš popolnoma?

TVOJ ZAKON
3. Gospod, kako ti vidiš mojo ženo? Ali mi hočeš kaj povedati glede mojega zakona? Ali lahko na kakšnem področju izboljšam svoj odnos do žene, da se bo počutila bolj ljubljeno in spoštovano?
ČE SI SAMSKI
3. Kakšne plane imaš zame na tem področju?

Napiši 5 lastnosti, ki jih želiš v zakoncu in prosi Boga, da te usliši. Vprašaj ga, kako se ti prilagajaš tem lastnostim. Ali moram kakšno stvar popraviti?

TVOJI OTROCI ali UČENCI
4. Ali imaš kakšna navodila? Katere darove in talente naj jim pomagam razvijati? O čem naj se pogovorim z njimi? Na katere potrebe naj odgovorim? Ali so kakšna področja slabosti, za katere naj molim in jim pomagam? Kako naj jim pomagam v hoji s tabo?

TVOJE POSLANSTVO IN DELO
5. Kaj te je najbolj veselilo v preteklih 12.mesecih? Kakšno delo te je najbolj navdihovalo?
6. V kakšne delu sem bil najboljši? Katere so moje najboljše tri spretnosti in lastnosti? Kako so me ljudje prosili, da jim pomagam?
7. Če bi Bog prišel k meni kot Salomonu in me vprašal, kaj hočem, kakšna bi bila moja sanjska kariera?
Kaj bi delal? S kakšnimi ljudmi bi delal? Kako bi se počutil? Kako bi zgledalo? Kako bi jaz zgledal?
8. Kaj ni delovalo zadnjih 12 mesecev? Kaj me je razočaralo? Kaj sem se naučil v tem?
9. Kako bi jaz rad pisal zgodovino na tem svetu? Kakšna bo moja zapuščina? Kako hočem, da se me bodo spominjali?
Če bi zdaj zapustil zemljo, kako bi to zgledalo? Kaj se mora spremeniti, da se moja zapuščina uskladi z mojo vizijo?

ODNOS Z BOGOM
10. Gospod, kakšne so tvoje misli, glede mojih sanj?
11. Kako me ti vidiš?
Kako vidiš moje delo? Kako hočeš, da ga jaz vidim?
12. Kako lahko postanem blagoslov za koga?

Kdor ima ušesa, naj posluša Boga v teh časih. Razvijajmo svoja duhovna čutila, da bomo vedno uglašeni na Božji klic in bomo ambasadorji Jezusa Kristusa na zemlji. Naj naša luč tako sveti pred ljudmi, da bodo slavili našega Očeta, ki je v nebesih!



Članek: kako zmagati v bitki za svoj zakon

Dr.James Dobson ( ustanovitelj Focus on the Family )

Če v današnjem svetu želimo, da bi naš zakon trajal vse življenje, se moramo zanj boriti. Gospod vam v bitki za zakon lahko pomaga zmagati! Vendar moramo pogledati resnici v oči - vsak četrti prvič sklenjen zakon propade; z ločitvijo se konča 60 odstotkov drugič in 70 odstotkov tretjič sklenjenih zakonov. Ljudi, ki bi živeli skupaj vse življenje, je v naši družbi danes vse manj.

Eden od razlogov, zakaj toliko ljudi izgublja bitko za svoj zakon je v tem, da ljudje od zakona pričakujejo tisto, za kar ga Bog nikoli ni ustvaril. V mnogih zakonih se pojavi razočaranje, ker nesrečni ljudje pričakujejo, da jih bo zakon osrečil. Bog pa zakona nikoli ni namenil za to, da bi ljudi osrečeval. Sreča izvira iz odnosa z Njim.

V zakonu se stanje, v kakršnem smo bili pred njim, samo še potencira. Če ste zrela oseba, ki je večino časa srečna in imate to srečo, da se poročite z nekom, ki je približno enako zrel in srečen večino časa, potem vama bo uspelo drug drugega osrečiti bolj, kakor sta bila pred poroko. Po drugi strani pa zakon nesrečne ljudi dela še bolj nesrečne.

Poročeni ljudje bi se morali vprašati: »Ali od svojega partnerja pričakujem, da bo zame storil to, kar lahko stori samo Bog? Ali od partnerja pričakujem, da me bo osrečil, ali pa se mu podarjam kot nekdo, ki je srečo že našel?«

Bilo bi pametneje, če bi svoje partnerje namesto z očmi izbirali z ušesi. Jezus je namreč rekel: »Iz preobilja srca namreč govorijo usta« (Mt 12,34). Ko namreč poslušate človeka, kaj govori, lahko resnično ugotovite, s kom boste živeli, če se boste poročili. Včasih zmotno mislimo, da lahko s svojo ljubeznijo spremenimo človeka, da postane takšen, kakršnega si želimo mi. To je resnično velika zmota.

Ko iščemo pravo osebo, s katero bi se poročili, bi si morali odgovoriti na tale vprašanja: Ali je ta oseba kristjan? Ali je že zdaj srečna in zrela v svojem odnosu do Boga in do drugih ljudi? Ali je to oseba, s katero bom lahko užival življenje?

Ko gre za zmago v bitki za zakon, je pomembno tudi, da natančno vemo, kaj naj bi krščanska ljubezen in zakon bila. Pred leti mi je Gospod dal tole učinkovito definicijo zakona: Krščanska zakonska ljubezen pomeni nenehno prizadevanje obeh, da bi drug za drugega ustvarjala takšne okoliščine, v katerih bi vsak od njiju lahko postal to, za kar ga je namenil Bog - boljši človek, kot bi sicer postal, če bi bil sam.



TRIJE ELEMENTI DOBREGA ZAKONA

Dr.James Dobson ( ustanovitelj Focus on the Family )

1. Nenehno prizadevanje. Če imate dober zakon, veste da je dober zato, ker si s partnerjem PRIZADEVATA zanj. Veste pa tudi, da bi zakon prenehal biti dober v trenutku, ko bi si zanj nehali prizadevati. Postala sta življenjska partnerja, »moštvena igralca«, vprežena skupaj, ki se trudita, da bi življenje - drug za drugega in za vsakega od vaju - postalo to, kar želi Bog.

2. Prizadevanje za cilj. Prizadevate si ustvariti okoliščine, za katere veste, da bodo iz vašega partnerja ustvarile najboljše. Mož od žene pričakuje, da mu bo povedala, kaj ji je všeč in kakšne okoliščine ima raje. Enako pa od moža pričakuje tudi žena. Ko se tako trudita drug drugemu ustvariti želene okoliščine, lahko v zakonu uspevata oba.

3. Oba postaneta boljša človeka, kakršna bi lahko postala, če bi bila sama. Bog je zakon ustvaril tako, da vsak od nas do neke mere postane podoba drugega. Jaz postanem moško nasprotje svoje žene, ona pa žensko nasprotje mene. Ko ljubiva Boga in drug drugega, skupaj rasteva - in postajava človeka, kakršna naju želi Bog.

Zakonca stopita v zakon vsak s svojim življenjem in z družinsko preteklostjo. Dobre zakone najdemo v družinah, na žalost pa tudi slabe. Morda se premalo zavedamo, da smo v času odraščanja podzavestno sprejeli model zakona, kakršnega smo lahko videli pri svojih starših.

Zakon naših staršev najmočneje oblikuje naše stališče do vloge zakoncev in pričakovanja, ki jih prinesemo v zakon. Mož bo s svojo ženo najverjetneje ravnal tako, kot je njegov oče ravnal z mamo, žena pa se bo do moža vedla tako, kot se je njena mama do očeta. Naše razumevanje in pogled na zakonske vloge se izoblikuje že zgodaj, ko opazujemo zakon svojih staršev.

Če ste še samski, si pozorno oglejte družino osebe, za katero se zanimate, še preden se nanjo čustveno preveč navežete. Če se odločite, da boste zvezo nadaljevali, se s partnerjem pogovarjajte o stvareh v zakonu vajinih staršev, ki bi se jim rada izognila, pa tudi o tistih, ki bi jih rada posnemala v svojem zakonu.

V številnih anketah moških in žensk se v ospredju pojavljajo lastnosti, ki si jih ljudje želijo pri svojem partnerju.

Kaj ženska pričakuje od moža:

1. Da bo z njo preživljal čas.
2. Da bo z njo lepo ravnal.
3. Da bo njen duhovni voditelj.
4. Da bo dober oče njenim otrokom.
5. Da bo dobro skrbel zanjo.
6. Da se bo z njo pogovarjal.

Kaj moški pričakuje od žene:

1. Da se bo z njo lahko zabaval.
2. Da bo zanimiva in vznemirljiva spolna partnerka.
3. Da bo dobro skrbela za dom.
4. Da bo dobra mama njegovim otrokom.
5. Da bo finančno odgovorna partnerka.
6. Da ga bo spoštovala in občudovala.

Ker nas je Bog ustvaril kot telesna in spolna bitja, očitno želi, da bi njegovi poročeni otroci imeli zadovoljivo, biblično spolno življenje. Od vseh krščanskih parov, ki jih srečujem, si jih samo okrog 10 odstotkov upa odkrito spregovoriti o svojem spolnem življenju.

Če vam spolnost v zakonu povzroča težave, jih nikar ne zanemarjajte. Satan bo izkoristil zadrego, ki jo občutite, ko govorite o tem bistvenem področju vašega zakona. V knjigarnah s krščansko literaturo so na voljo odlične knjige, s pomočjo katerih bo vaše zakonsko spolno življenje lahko polnejše in se boste o njem lažje odkrito pogovarjali.

Z Gospodovo pomočjo lahko zmagate v bitki za svoj zakon. Pomagal vam bo posnemati tisto, kar je v zakonu vaših staršev dobro in premagati slabe stvari. Vaš zakon bo vašim otrokom zgled, ki ga bodo nesli s sabo v svoj zakon. Naj bo to dober zgled! Morda ne vedo za vse podrobnosti v vajinem odnosu; način, kako ravnata drug z drugim in z njimi, pa naj jim pove, da se v vajinem zakonu dogajajo dobre stvari.

Zmaga v bitki za zakon v življenje ne prinaša le Božjega blagoslova, ampak je tudi velika prednost za otroke, saj bodo tako znali izbrati pravega partnerja in si ustvarili uspešen zakon.





Polje sanj ali nočnih mor

MorningStar Preroški bilten št. 75 – 10. december, 2012

Rick Joyner, prevod Marjan Šavli.

Opomba Ricka Joynerja

To je prispevek, ki je bil najprej objavljen v reviji Jutranja zvezda (The Morning Star Journal, št. 62). Ker je to ponovno prebiralo veliko ljudi in so občutili, da opisuje našo trenutno situacijo, smo se odločili, da jo ponovno pošljemo kot preroško objavo. Spremenili smo samo nekatere besede, da bi bilo

sporočilo jasnejše, ostalo je prav takšno, kot je bilo objavljeno aprila leta 1996. Še vedno se strinjam z razlago, ki je dodana. ed molitvijo glede prihodnosti našega gospodarstva, mi je bila dana vizija dolgega in razkošnega zelenega polja. Čutil sem, da to predstavlja dolgo obdobje gospodarskega razcveta, kar je bilo

takrat na splošno res. Med molitvijo avgusta 1995 sem to polje ponovno videl v viziji, toda z veliko več podrobnostmi. Konec tega polja je bil zavit v meglo, kjer je bila zelo strma pečina. Sredi le-te je bila ozka,

zavita strma pot, ki je bila videti kot spuščajoči se most. Poraščena je bila z zeleno travo, kot jo je imelo polje, in spuščala se je vse do dna. Tisti, ki so šli v meglo, so skoraj vsi zgrešili ozko pot in padli čez

skalni previs. Nekateri izmed teh so umrli, toda mreže pod previsom so mnoge ujele. Vendar te mreže niso bile tam, da bi ljudi rešile, temveč da bi jih ujele. Drugi so v meglo vstopili previdno. Padli so na svoja kolena

in iskali pot, za katero so očitno intuitivno vedeli, da mora biti tam.Večina izmed tistih, ki so iskali pot, so jo bili zmožni najti in so se pričeli po svojih kolenih previdno spuščati. Redki ljudje so imeli padala in le-ti so iz skalnega previsa skočili v meglo. Na dnu je bilo morje in na njem v pristanišču štiri vrste ladij:

suženjske, bojne, luksuzne potniške in bolnišnične ladje. Večina izmed ladij je bila suženjskih. Po številu so sledile bojne ladje. Bolnišničnih ladij je bilo le pet in vse so bile na čistih in dobro vzdrževanih pomolih,

prav v središču pristanišča. Na vsakem koncu pristanišča sta bili privezani dve luksuzni potniški ladji. Na njunih pomolih je bilo obilje zalog, toda oba pomola in ladji so bili videti umazani in slabo

vzdrževani. Nobena bojna ladja ni bila na privezu, temveč so se vse gibale okrog po pristanišču.

Ljudi, ki so padli v mreže, so namestili na suženjske ladje. Večina izmed tistih, ki so se uspešno spustili po strmih poteh, so se usmerili proti bolnišničnim ladjam, toda nekateri so se napotili proti luksuznim potniškim ladjam. Tisti, ki so se napotili na luksuzne potniške ladje, so bili večinoma ujeti in prisiljeni, da se vkrcajo na suženjsko ladjo. Luksuzne potniške ladje so bile dobro zastražene in očitno pod nadzorom bojnih ladij. Bojne ladje so občasno vzele ljudi s suženjskih in luksuznih potniških ladij, pri čemer so vzele, kogarkoli so želele in leti se jim niso mogli upirati. Tisti iz bolnišničnih ladij so prav tako jemali ljudi z drugih ladij,

vendar so jemali le najšibkejše ali tiste, ki so bili bolni ali ranjeni in za katere ni bilo pričakovati, da bodo preživeli. Posadki bolnišničnih ladij so izkazovali spoštovanje, ker je posadka nosila bleščeč oklep, za

katerega je bilo videti, da je vsakogar zbegal. Tisti, ki so s padali skakali iz pečine, so vsi pristajali na bolnišničnih ladjah ali na njihovih pomolih. Kadar se je suženjska ladja napolnila, je odplula in delala pogoste

zavoje, kot da bi vedela, kam gre. In tudi bojne ladje so delale tako veliko zavojev, da je bilo nemogoče napovedati, kam se bodo obrnile. Vsaka ladja, ki se je znašla na poti bojne ladje, ko je le-ta obračala smer, jo je bojna ladja razstrelila in potopila. Če so se bojne ladje obrnile druga proti drugi, so pričele streljati druga na drugo, dokler ni bila ena izmed njiju potopljena. Zaradi megle so se mnoge ladje zaletele z drugimi ladjami in se potopile. Voda je bila polna morskih psov, ki so hitro požrli ljudi, ki so padli vanjo. Zmeda in strah sta bila nad pristaniščem gosta kot megla. Kadar se je megla zgostila, so se ti strahovi še povečali. Kadar se je megla malce razredčila, je v ljudeh začenjalo vstajati upanje. Kadar se je megla dovolj dvignila, tako da se je lahko videlo odprto morje, so se ladje pričenjale usmerjati proti odprtemu morju. Prav tako so bile bolnišnične ladje edine, za katere je bilo videti, da plujejo z namenom in ciljem. Kadarkoli so želele, so lahko plule prav skozi vso zmedo v pristanišču in na odprto morje. Ena ali dve izmed njih sta nenehno odhajali na morje, za nekaj časa izginili in se nato vrnili. Potem so se odpravile še druge in storile isto.

Ko sem v viziji sledil eni izmed teh ladij na odprto morje, je bilo nenadoma, tako kot bi stal na ladijskem poveljniškem mostu. Dlje kot smo bili, bolj se je nebo razjasnilo. Kmalu je postalo bolj modro, kot

sem ga kdajkoli videl, razen kadar sem zelo visoko letel z letalom. Kmalu me je nebo tako zamikalo, da nisem več gledal morja. Ko sem ponovno pogledal na morje, sem videl, da dejansko letimo zelo visoko.

Mislil sem, da gremo v vesolje, toda kmalu smo se spustili proti temu, kar je bilo videti kot čisto nov svet. Sestavljen je bil iz otokov in na vsakem je bila drugačna kultura ljudi. Ranjenci na naši bolnišnični

ladji so bili nameščeni na več različnih otokov, tako da je bil vsak ranjenec nameščen skupaj s tistimi iz njegove ali njene kulture. Ti otoki so bili v popolnem miru in med seboj so bili povezani z lepimi belimi mostovi, na katerih je bil nenehen vrvež ljudi. Na vsakem otoku so bili postavljeni široki temelji za veliko mesto. Čeprav je bil vsak otok zelo različen in drugačen od kateregakolimesta, ki sem ga kdajkoli videl, sem se na vsakem takoj počutil kakor doma. Bil je kakor raj in čeprav je bil videti kot z drugačnega sveta, sem

vedel, da je nekako zelo blizu tistemu, ki sem ga pravkar zapustil. Razlaga in vpogledi sedaj, ko lahko vidim konec tega zelenega polja, pomeni da je na vidiku konec našega cvetočega gospodarstva. Kar sem videl

na koncu polja, je bilo veliko bolj katastrofalno, kot sem si kdajkoli predstavljal. Pred nami so zelo temni časi, toda hkrati se gradi čisto nov svet, prav v naši sredi, ki je čudovitejši, kot si sploh lahko zamislimo.


Kolikor smo svoja življenja in vero zgradili na svetovnem gospodarstvu, smo gradili na zelo trhlih temeljih. Vemo, da bo prišel čas, ko bo zamajano vse, kar je mogoče pretresti. Čas, ki nam je bil dan

do tega dogodka, je namenjen pripravi. Svoje upanje in zaupanje zgradimo na kraljestvu, ki se edino ne more zamajati. Tisti, ki so še naprej korakali v meglo, kot bi hodili po odprtem polju, niso prepoznali

spremembe, zato so izginili ali padli v suženjstvo. Tisti, ki so takoj padli na svoja kolena, so našli varno pot navzdol, toda še vedno je vodila navzdol. Ves čas so morali ostati na svojih kolenih. Na tistem pobočju

ni mogel nihče vstati, ker je bilo prestrmo in preozko. Padec na kolena govori o nujnosti molitve. Takoj ko vidimo meglo ali zmedo, moramo moliti za vsak korak, ki ga od tedaj naprej storimo. Prav nihče se ni vzdignil, temveč so vsi šli navzdol, na dno skalnega previsa. To mi govori, da gospodarstvo celotnega sveta peša. Mnogi bodo preživeli to, kar prihaja, toda ne na ravni, na kateri so sedaj. Mnogo našega sedanjega življenjskega standarda je bilo zgrajenega na kreditu. Sposojali smo si iz prihodnosti in prihodnost je sedaj tukaj. Hitro se približujemo času, ko bodo morali biti računi plačani. To bo povzročilo hiter padec našega sedanjega življenjskega sloga. Občutil sem, da so bile suženjske ladje banke. Med veliko

gospodarsko krizo so bile banke tako obtežene, da se je večina izmednjih potopila. Sedaj so same sebe postavile v takšen položaj, da ne bodo le preživele še en gospodarski kolaps, temveč bodo dejansko zasužnjile tiste, ki so njihovi dolžniki. Bojne ladje so bile različnih velikosti in čutil sem, da predstavljajo

različne oblasti. Njihovi napori niso bili usklajeni, temveč je bilo videti, da so prav tako zmedene kot vsi drugi in videti je bilo, da so vse zapletene v vojno druga z drugo. Živele so tako, da so ropale druge ladje

in druga drugo. Verjamem, da se bodo v časih, ki so pred nami, pojavljale manjše vojne skoraj vsepovsod in brez očitnega razloga. Vsakdo, ki se bo znašel na poti tistim, ki imajo nekaj oblasti, bo v

težavah. Luksuzne potniške ladje so bile tako umazane, da je bila prisotnost na eni izmed njih videti le malce boljša kakor suženjska ali bojna ladja. Očitno je bilo, da prestiž prihodnosti ne bo takšen, kakor ga poznamo danes. Prav tako so bojne ladje nenehno ropale luksuzne potniške ladje, zato je bil to skoraj neznosen kraj za prebivanje. Celo samo malo prestiža nas v prihodnosti lahko naredi zgolj za tarče.

Vedel sem, da so bile bolnišnične ladje cerkev. Bile so bleščeče bele z rdečim križem. Tako svetle in čiste so bile, da so v tej viziji dramatično izstopale. Bela govori o čistosti in rdeč križ mi govori, da

nosijo križ. Rdeča je prav tako barva žrtvovanja. Te ladje so bile tako lepe, da bi vsakdo želel biti na njih. Cerkev bo postala najbolj zaželen kraj na svetu in cerkev bo postala čista posoda, kot je poklicana, da je,

ko bo vzela nase križ in se predala življenju samožrtvovanja. V časih, ki so pred nami, bo življenje žrtvovanja in služenja drugim najbolj zaželeno življenje na svetu in bo dejansko veličasten kraj za prebivanje. Vsak človek na bolnišničnih ladjah je nosil bleščeč srebrn oklep. Tudi ljudje so dramatično izstopali, kadarkoli so se pojavili in to je povzročilo, da jim je vsakdo izkazoval veliko spoštovanje, celo bojne ladje. To mi je govorilo, da ko se verniki naučijo nositi svoj oklep, da bodo celotnemu svetu ukazali spoštovanje in da bodo zaradi oklepaimeli avtoriteto. Pomoli bolnišničnih ladij so bili prav tako brez madeža in so prekipevali od zalog. Tam je bilo veliko več bogastva kot na luksuznih potniških ladjah, toda bogastvo je bilo uporabljeno za služenje, ne pa za prestiž. Ker so posamezniki z oklepom in bolnišnične ladje zapovedovali takšno spoštovanje, nihče ni skušal ropati njihovih velikih preskrbnih zalog, čeprav so bile vsakomur očitne. Ko je bolnišnična ladja zapeljala med dve bojni ladji, ki sta se bojevali, sta se prenehali bojevati in sta ji izročili svoje ranjence. Videti je bilo, da je bil to eden izmed osnovnih namenov teh ladij, da preprosto zaustavijo bojevanje, kjerkoli so ga lahko. Sredi kaosa so bili dostojanstvo, odločnost in namen, s katerimi so se kristjani in njihove ladje gibale, osupljiv. Najmočnejši občutek me je preplavil, ko sem stal na poveljniškem mostu ladje, ki je odhajala na odprto morje. Ta občutek je bila svoboda. Takoj, ko smo zapluli na odprto morje, smo se vzdignili v nebeške kraje. Ko smo se prebili iz megle nismo potovali po zemlji, temveč po zraku. Ko smo se ponovno spustili, je bilo to videti kot nova zemlja, čeprav sem nekako vedel, da je bilo to prav sredi kraja, ki smo ga zapustili. Vstop v to izredno svobodo na bolnišnični ladji govori o tem, da najdemo naš resničen mir šele, ko vzamemo nase svoj križ, da bi služili drugim. Ko to storimo, bomo začeli prebivati v nebeških krajih. Potem bomo zemljo videli iz druge dimenzije – videli bomo, kaj dela Bog. Resnično sem občutil, da so bili tisti rajski otoki prav v naši sredi, toda enostavno jih še nismo mogli videti. Prav ob času, ko bo svet padel v strašen kaos, ki se bo verjetno začel z gospodarskim zlomom, Bog gradi mostove med ljudmi, ki bodo temelj veličastne prihodnosti. Konec te dobe je začetek tiste, nad katero bo vladal Kristus. V Razodetju 7,15 nam je povedano, da:»Vode, ki jih vidiš, kjer sedi vlačuga, so ljudje in množice in narodi in jeziki.« Razodetje 7,15

Morje v preroškem jeziku pogosto predstavlja človeške množice. Morje na dnu pečine, ki je bilo v najstrašnejši zmedi, predstavlja v kaj se bodo izcimila prizadevanja tega sveta. Otoki predstavljajo, da Gospod ob tem času prav tako polaga temelj za svoje kraljestvo in to prav v naši sredi. Spoznanje, da so ti otoki blizu morja zmede, pomeni, da je to, kar Gospod gradi na zemlji, prav tako blizu. Prav sedaj se med ljudmi gradijo mostovi, namenjeni izmenjavi in bilo mi je očitno, da je vsak otok gradil nekaj čudovitega, kot bi bilo to najboljše iz njihove kulture, da bi lahko to delili z drugimi otoki. Položeni so novi temelji za mesta, kar pomeni čisto nov začetek za zemljo. Kar je sedaj grajeno za Gospoda, za njegovo kraljestvo, bo obstalo in bo temelj za prihodnji vek.

Vir: www.morningstarministries.org



Pokositi velikane, ki lahko ubijejo tvoj zakon

Pogosto me pari sprašujejo, naj naštejem nekaj vedenj, ki v današnji družbi najbolj ogrožajo zakone. Rad bi odkril pet "velikanov", ki lahko ubijejo zakon.

SEBIČNOST
Že zelo zgodaj v svojem otroštvu, začno otroci sprejemati odločitve, ki jih kmalu označujejo kot dajalce ali jemalce. Povsem normalno je za novorojenčka ali 1-no letnega otroka, da je sebičen, toda po 2. letu starosti bi morali otroci začeti razmišljati tudi o drugih in izkazovati pripravljenost, da delijo.
Ker se sebičnost razvija tako počasi, jo starši pogosto opazijo šele takrat, ko so otroci že starejši. Prevladuje mnenje, da bo otrok to že prerasel. V večini primerov, se to ne bo zgodilo tako preprosto, kajti čim starejši je otrok, bolj izrazito je njegovo sebično obnašanje.

Včasih ljudje prepoznajo sebičnost v svojih bodočih partnerjih, vendar se bojijo sprožiti vprašanje. Strah jih je, da bi se zaradi tega njun odnos končal ali pa si domišljajo, da bo zakon spremenil sebično osebo. Zavedaj se, da si lahko žrtev sebičnega partnerja do konca svojega življenja, to pa je zelo boleče. Bog je namenil zakon tako, da ne moreš uspeti v njem in biti sebičen. Kot partnerji, se moramo zavedati, da je bolj blagoslovljeno dajati kakor sprejemati.

Opazuj vajin odnos. Glej kako pogosto daješ svojemu partnerju in kako pogosto ti on vrača nazaj. V dobrem, zdravem zakonu dva dajalca z veseljem želita prekositi drug drugega v dajanju. Toda noben dajalec nikoli ne more dati dovolj, da bi iz jemalca naredil dajalca.

TOGOST
Uspeh v zakonu zahteva, da je par fleksibilen. Moraš biti sposoben ukloniti svojo voljo, da bi se prilagodil partnerju in to tako pogosto, kolikokrat ti od njega pričakuješ, da se prilagodi tebi. Ko moški ukloni svojo voljo zato, da bi se prilagodil ženi in ko žena ukloni svojo voljo, da se prilagodi možu, potem lahko govorimo o paru, ki razume eno izmed bistvenih spretnosti uspešnega zakona. Pavel pravi: "Iz stahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu" (Efežani 5,21).

Ko delam s pari, ugotavljam da mnogim, ki poskušajo ostati v zakonu, manjka v značaju sposobnost združiti se, spojiti. Zato prej ali slej obupajo nad takšno nefleksibilnostjo. Predlagam dve stvari, ki jih partner lahko stori, da premaga takšno togost. Najprej, pogovori se s svojim partnerjem. Naj ve, da rad prehodiš do njega 50 - 60 odstotkov poti, da pa tudi opaziš, da se ti pogosteje obračeš na njegovo stran, kakor on (ona) na tvojo.

In drugič, ko to stori, ohrabri takšno vedenje s tem, da mu (ji) poveš, koliko ti to pomeni.

Togost ti bo tudi preprečevala zlitje tvojih idej s partnerjevimi. Potrebujemo fleksibilnost, ki jo označujeta sposobnost, da se uklonimo, podredimo in sposobnost, da se prilagodimo, združimo, spojimo. To, da si fleksibilen kot par pomeni, da se znata uklonit drug drugemu in da znata skupaj izliti svoje ideje.

JEZA

Jeza je eden izmed teh velikanov, ki lahko popolnoma uničijo vajin zakon. Obstaja normalna jeza, s katero se moramo vsi naučiti shajati. Je pač dejstvo življenja. Vendar pa, ko je jeza izražena na neprimerne načine, potem to postane samouničujoče, saj odganja od tebe ravno to osebo, katero boš kasneje želel, da se ti približa.

Ta oseba na katero si jezen, je ta ista oseba s katero si boš želel biti strasten. Toda, če si v svoji jezi z besedami užalil osebo ali pa si jo emocionalno zlorabljal, bo tvoja jeza odgnala to osebo proč od tebe.

Moraš se naučiti krotiti svojo jezo, raje kot da jo poskušaš uničiti. Če uničiš strast in močne intenzivne občutke, potem jih ne boš več imel, ko boš poskušal uživati in se veseliti v vajinem ljubezenskem odnosu. Zatorej, če želimo temu velikanu jeze preprečiti ubijanje našega zakona, je bistvenega pomena, da filtriramo naše nagone in urejujemo naše misli.

Ko veš, da je sovražnik položil idejo v tvoj um, da bi lažno obtožil svojega partnerja, ali pa, da bi ga napadel, potem moraš prositi gospoda Jezusa, da ti pomaga urediti misli zato, da bi tiste, ki prihajajo od njega bile izražene na pravilen našin in tiste ki ne, da se ne izrazijo. To je nekaj osnovnih spretnosti, ki so potrebne, da se ta velikan jeze lahko uniči.

SPOLNA SPREVRŽENOST
Ničesar ni, ki bi lahko pustilo globje in dolgo trajajoče rane, brazgotine kakor spolna sprevrženost. Pravzaprav prešuštvo je prvi razlog za ločitev.

Čeravno mnogim krščanskim parom uspe premostiti nezvestobo, je njihov zakon pogosto za več mesecev, če ne celo leta ohromljen. Vprašajte katerikoli par, ki je preživel nezvestobo in povedali vam bodo, da je njihov zakon ponovno dober. To lahko pripišemo božji milosti in zdravilni naravi krščanske vere. Vendar pa bo tak zakon vedno zasenčen s temi bolečimi spomini.

Eden izmed protistrupov zoper spolno sprevrženost so zdrave spolne navade. Da pa se to med moškim in žensko lahko zgodi, bi se morala biti oba pripravljena pogovarjati o tem intimnem, občutljivem in osebnem delu njunega zakona. Naj vama predlagam, če želita imeti take vrste razgovore, potem morata skupaj definirati besede, ki jih bosta oba lahko uporabljala, ne da bi vama bilo pri tem neprijetno. Ko sta to storila pa se lahko pogovorita o tem, kakšne so posameznikove želje, nagnjenosti in se prepričata ali izpolnjujeta potrebe drug drugega na tem področju.

Pavel je v 1 Korinčani 7, zelo konkreten glede teh stvari. Paru preprosto pove, da naj dobro poznata potrebe in želje drug drugega, ter naj jih izpolnjujeta. Zelo pomembno je, da se partnerja lahko odkrito in iskreno pogovarjata o spolnosti.

Pri druženju s prijatelji je pomembno, da par postavi določene pogovorne in fizične meje. Večina primerov nezvetobe vključuje ravno najboljše prijatelje. (Ljudje si postanejo preveč domači, nimajo meja). Edini način kako očuvati zakon pred velikanom spolne sprevrženosti je, da pazljivo stražimo meje našega zakona.

TRDOTA SRCA

Jezus je povedal, da je trdosrčnost razlog vsake ločitve (Matej 19,3-8). Par postaja vse bolj brezčuten. Ta tragedija se zgodi, ko par dovoli, da se med njima, čez čas naberejo nerazrešeni konflikti in zamolčane stvari. Ko se jeza in bolečine, mesec za mesecem in leto za letom zanikajo in ignorirajo, izgine privlačnost in kakršnokoli čustvo drug do drugega in ju zamenjajo brazgotine, rane, otrdelost in neobčutljivost.

Ko vprašam pare, kako dolgo lahko zdržijo, ne da bi se pogovorili, sem presenečen, nad tem kako dolgo lahko shajajo, ne da bi si kaj rekli. Še predno se zaveš, bo take vrste otrdevanja srca, postalo velikan, in bo resno ogrozilo tvoj zakon. To ubija zakone bolj kot vsak drug velikan.

Če želimo premagati tako otrdevanje srca, potem mora vsaj eden izmed partnerjev to prepoznati. Če bosta oba ostajala tiho, bo zid postajal vse večji in debelejši. Zato mora eden izmed njiju reči: "Draga, ne pogovarjava se in zaradi tega se zelo slabo počutim. Kaj lahko storiva?" Ko eden izmed partnerjev prepozna situacijo, se mu bo pogosto drugi partner pri tem pridružil in začela bosta razpravljati.

Pomembno je, da se noben izmed partnerjev ne počuti sam odgovoren za tišino. Pomembno je, da oba ožalujeta bolečino, ki sta jo naredila drug drugemu, da si delita odgovornost in obnovita komunikacijo.

Ostati občutljiv, mehak, je bistvenega pomena, čeravno je lahko boleče v določenih trenutkih. Edini način kako uničiti tega velikana, ki želi ubiti tvoj zakon je, da ostajaš mehak, občutljiv v odnosu do Boga in drug do drugega.

Jezus je izkazal občutljivost v odnosu do nas. Poglej na Kalvarijo. Poglej bolečino, ki so jo naši grehi prizadejali Njemu. Navkljub temu se On še vedno nežno steguje k tebi in k tvojemu partneju, zato odprita svoja srca Zanj. Priznajta svoje grehe in napake Njemu in Mu dovolita, da vaju napravi občutljiva v odnosu do Njega in nežna v odnosu drug do drugega.






Zakonci: KOMUNIKACIJA

Campus Crusade for Christ

Komunikacija je temelj vsakega dobrega odnosa. Preveč ljudi odraste v domu, kjer starša nista primerno komunicirala drug z drugim. Tudi zame je bila komunikacija z možem težavna. Vsak dan se moram odločiti, da primerno komuniciram s svojim možem.

Komunikacija v zakonu predvsem pomeni, da rešujemo konflikte na spoštljiv način. Način komunikacije je ključna stvar. Naš ton glasu in kakšne besede izberemo, bo določilo kako se bo konflikt reševal. Če začnemo reševanje konflikta na negativen način, bomo skoraj sigurno končali slabo in komunicirali brez spoštovanja, ki ga partner potrebuje.

KORAKI K UČINKOVITI KOMUNIKACIJI:

MOLI. Včasih je najbolje, da se najprej umakneš od situacije, ki te moti in prosiš Boga, naj te vodi.

PRISTOPI SPOŠTLJIVO. Tudi, če si na zakonca jezen, hodi v spoštovanju in ljubezni. 1 Kor 13.4-7 potrpežljivost potrebujemo za svojega partnerja.. Potrpežljivost + spoštovanje = ljubezen.

SLEDI KORAKOM REŠEVANJA KONFLIKTOV:
- Naj se oba izrazita glede svojih občutkov v situaciji. Pri tem naj ne uporabljata krivde in usmerjanje prsta na drugega. Namesto, da rečeš: Sovražim to in to, reci raje: Ko storiš to in to, se počutim tako in tako.
- Oba morata povedati, kaj bosta storila, da rešita situacijo. To ni čas, ko želita spreminjati drug drugega.
- Naredita načrt rešitve problema. Kakšna dela ali besede lahko opravita, da bosta oba zmagovalca v konfliktu. Win- win.

6 SLABIH NAVAD KOMUNIKACIJE

1.Grob začetek.
2.Kriticizem, samoobramba.
3.Poplava
4.Govorica telesa
5.Nekomuniciranje
6.Slabi spomini

PRAKTIČNI NASVETI ZA DOBRO KOMUNIKACIJO
- Dnevno se pogovarjajta o s vojih načrtih
- Večkrat na dan se pogovarjajta, to prinese sigurnost v zakon
- Zaupaj modrosti svojega partnerja
- Žene ponavadi ne marajo presenečenj, zato načrtuj vnaprej
- Pogovarjajta se o financah
- Pogovarjajta se o opravilih
- Pogovarjajta se o svojem delu
- Iščita nasvet, kjer se ne strinjata
- Bodita ponižna
- Ne imeti skrivnih stvari, zvesto rešujta probleme
- Ne pretiravajta, bodita iskrena.

PAZITA NA JEZIK
- Pazi, kaj govoriš, d ane povzročaš ran
- Pazi tudi na govorico telesa
- Bodi potrpežljiv, ne poizkušaj takoj spraviti zakonca v red, poslušaj najprej
- Spoštuj partnerjeve občutke
- Dvigni svoj zuakon na višji nivo komunikacije in predanja
- Bodita emocionalno povezana.
- Naj ti ne pade vse dol, ko prideš domov.
- Nikoli ni časa v zakonu za nedajanje.
- Ne misliti, da je tvoje delo bolj pomembno kot partnerjevo. Kar je pomembno tvojemu parterju, je pomembno tudi tebi. Fil 2.3-4
- Ne bodi kritičen. Jezus je bil poln milosti
- Svoj zakon boš spremenil, če boš spremenil svojo komunikacijo. Ohrabrujta in navdušujta drug drugega.

NEKAJ NAPAČNIH MISLI, KI SE JIH IZOGIBAJ

- Vsi me morajo imeti radi in me odobravati
- Če stvari ne grejo, kot sem pričakoval, potem je vse katastrofalno
- Lažje se je izogniti problemu, kot reševati konflikt
- Kar se je zgodilo v preteklosti, bo določilo prihodnost
- Če naredim napako, pomeni, da sem nesposoben in manjvreden
- Vedno se zgodi isto
- Nikoli me ne ceniš tako, kot si zaslužim
- Vedno se moraš počutiti in delovati na določen način

NAVODILA ZA KOMUNIKACIJO V ZAKONU
Preg 18.21, 25.11, Job 19.2, Jakob 3.8-10, 1 Pt 3.10

Bodi pripravljen poslušalec in ne govori, dokler druga oseba ni nehala govoriti.

Bodi počasen v govorjenju. Najprej misli. Govori na način, da lahko druga oseba razume in sprejme, kar si povedal.

Vedno govori resnico, vendar v ljubezni. Ne pretiravaj.

Ne uporabljaj tišine, da spravljaš partnerja ob živce. Razloži zakaj ne moreš govoriti v tem trenutku.

Ne vključuj se v prepire. Možno se je ne strinjati, ne da bi se prepiral.

Ne odgovori v jezi. Uporabi nežen in prijazen odgovor.

Ko nisi imel prav, to priznaj in se opraviči. Ko ti nekdo prizna krivdo, mu povej, da odpuščaš in pozabi in tega več ne omenjaj.

Ne tečnari.

Ne kriviti ali kritizirati partnerja, raje ga obnovi in ohrabri in dvigni. Če si verbalno napaden, obtožen, ne odgovori nazaj na isti način.

Probaj razumeti mnenje parterja. Naredi prostor za različna mnenja. Zanimaj se za parterjeva zanimanja.

Strinjava se, da bova sledila tem navodilom.


Podpis moža_____________________________________, datum:_____________________



Podpis žene______________________________________, datum:_____________________



Pripravili v Campus Crusade for Christ





EVANGELIZACIJA IN UČENIŠTVO 

(Discipleship evangelism)
Andrew Wommack
prevod: Darja J.

Ne moreš nečesa popraviti, ne da bi poznal problem. Ne moreš zdraviti bolezni, če ne poznaš vzroka. Ne moreš rešiti svojih finančnih težav, če ne veš, kam gre tvoj denar.
Vendar kristjani upajo in molijo za spremembo v njihovih osebnih življenjih in v družbi, brez da bi reševali pravi problem. Večina jih niti ne ve, kaj problem je.
Zakaj se mi in naš svet ne spreminjamo po Evangeliju, kot bi to storil Gospod?
Zato, ker je Božja beseda TO seme, ki ga uporablja, da sprošča Svoje življenje v naša življenja in v svet, in večina kristjanov ne seje Božje Besede v svoja srca in je ne ščiti.

Tu je rešitev: Cerkev mora ubogati Jezusovo zapoved da dela učence, ne samo spreobrnjence.
„Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha“ (Matej 28,19)

Jezus nam ni rekel, naj samo delamo spreobrnjence; rekle nam je, naj delamo učence. To je ogromna razlika. Jezus je rekel, da je učenec oseba, ki vztraja v Njegovi Besedi, dokler ni ta svoboden.

„Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.“ (Janez 8,31-32)

To pa ni isto kot to, kar delajo kristjani. Poudarek je na tem, da ljudje molijo molitev, da ne bodo šli v pekel. To je cilj skoraj vsega „krščanskega evangeliziranja.“

Kaj je torej narobe s tem? Ali ne želimo, da se ljudje ponovno rodijo, da ne bodo preživeli večnosti v peklu? Seveda. Ampak tega nam Gospod ni naročil, naj delamo. Rekel nam je, naj delamo učence, in delanje učencev je najbolj učinkovit način evangeliziranja.

Večina kristjanov se tu odklopi. Mislijo, da je evangeliziranje prvi korak in da temu sledi učeništvo. Zato vidimo množične evangelistične prireditve. Če tem že sledijo učenja, so to ponavadi kvečjemu omiljena razmišljanja. Pravi cilj pa je, da se ljudje ponovno rodijo.

Vendar to ni bila Jezusova metoda. Jezus je iztegnil roko h grešnikom, ne le k svetnikom (Marko2:17). Učil jih je o Božji ljubezni in pokazal jo je skozi čudeže, ki jih je delal. Učil je grešnike, kako deluje Božje kraljestvo, ne da bi dal „klic naprej“.

K Jezusu je prišel bogat mlad vladar, ki mu je izkazal strast, ki bi mu podarila sprejetost v skoraj vsako cerkev danes. Jezus pa mu je rekel, da ne more sprejeti večnega življenja brez popolne predanosti (Marko 10,17-27). Mladi vladar je žalosten odšel stran.

V Jeruzalemu je bila množica, ki je verjela Jezusu (Janez 8,33), vendar se Jezus njim ni predal, ker niso bili pripravljeni (Janez 2,23-25). Drugi so mu verjeli, pa jim je rekel, da ne bodo svobodni, če ne bodo vztrajali v Njegovi Besedi (Janez 8,31-32).

To je užalilo tiste, ki so verjeli v Jezusa (Janez 8,33), tako kot užali mnoge „kristjane“ danes, ko rečemo, da samo priznavanje Jezusa ni dovolj. Judje, ki so verjeli Jezusu, so rekli, da so bili vedno svobodni in da nikoli niso bili zvezani. To je smešno, če pomisliš, da so celemu judovskemu narodu v tistem času vladali Rimljani in da je bil vsak posameznik zatiran z grehom in s hudičem (Janez8,34). Vendar so kljub temu ohranjali svojo „svobodo“, tako kot to dela veliko današnjih religioznih ljudi, ne glede na njihove očitne zvezanosti greha in sveta.

Jezus je šel dalje, da razkrije tem „vernikom“ (Janez 8,31), da so se zanašali na svojo narodnost in človeške napore namesto da bi zaupali Vanj. Jezus je nato nadaljeval in je razlagal stvari, ki so jih še bolj užalile (Janez 8,34-43). Vrhu tega jim je rekel v Janezu 8,4: „Vi ste od svojega očeta, hudiča.“

Kakšna trditev! Moramo se spomniti, da je bilo to izrečeno tistim, ki so verovali v Jezusa (Janez 8,31). Kako bi to izgledalo danes? Verjamem, da Jezus ne bi trajal tako dolgo, kot je trajal takrat. Naša religiozna kultura bi ga križala veliko bolj zgodaj kot po treh letih.

Večina „kristjanov“ je tako politično korektnih, ko se trudijo, da ne bi koga užalili, da se izogibajo kakršnihkoli konfliktov s standardi družbe. Hočejo, da ljudje le zmolijo molitev in sprejmejo Jezusa kot svojega odrešenika. Potem pa upajo, da bodo ti spreobrnjenci nadaljevali z Gospodom, ampak tem sta to dve ločeni stvari.

Spomnim se, ko sem služboval v Indiji v zgodnjih 1980-ih. Slišal sem poročila o tisočih, ki so sprejeli Gospoda na velikih shodih in navdušen sem bil nad tem, da se bo to zgodilo tudi meni. Priznam, da nisem imel ogromnih gneč, na stotine tisočev, ampak služboval sem gnečam, ki so se približevale 1000. Moral bi videti stotine sprejeti Gospoda, vendar tega v mojih izkušnjah ni bilo in resnično me je motilo.

Na letalu na poti domov je poleg mene sedel zelo poznan mož, ki je bil v službi za Boga. Bil je v Indiji za mesec dni in imej je stotine tisočev ljudi, ki so „Sprejeli Gospoda“. Zelo sem bil radoveden, kako je to naredil in sem ga začel spraševati vprašanja, ne da bi mu povedal, zakaj ga sprašujem. Eno izmed mojih vprašanj je bilo, „Ali si jim povedal, da je Jezus edina pot, resnica in življenje (Janez 14,6)? Ali so se predali Jezusu kot edinemu resničnemu Bogu?“

To sem ga vprašal, ker sem pravzaprav fotografiral malika s tremi božanstvi – eden je bil Hare Krišna, drugi je bil Buda in prav tam, na sredini, je bil kip Jezusa. Vidiš, Indijci verujejo v 350 milijonov bogov. Oni bodo brez problema sprejeli Jezusa kot še enega boga, samo iz previdnosti, da zajamejo čisto vse, vendar to ni resnična odrešitev.

Reakcija tega moža je bila: „Ne, nisem tega storil. Gospod mi je dal veliko modrost in mi je rekel, naj jim le predstavim Njega in potem jih bo on spravil v red kasneje.“ Delal je spreobrnjence, ne učence. To je narobe.

Res je, da je Filip služil Etiopskemu evnuhu, potem pa ga je Gospodov Duh odnesel, ne da bi imel Filip priložnost, da tega moža uči (Apostolska dela 8,27-39). To se zgodi, vendar je to izjema in ne pravilo. Danes je obratno. Ves poudarek je na odreševanju ljudi, potem pa so ali pa niso poučeni, če pa bi poudarjali učeništvo, bi bila evangelizacija potreben del tega procesa.

Moj prijatelj je to dal v prakso. Trkal je na vrata in namesto, da bi spraševal ljudi, če so odrešeni, jih je spraševal, če potrebujejo kakšno pomoč od Gospoda na kateremkoli področju njihovih življenj. Ljudje so omenjali njihove težave v zakonu, bolezni, finančne probleme, in samo začel jih je učiti rešitve za te težave iz Božje Besede.

Neizogibno so prišli do mesta, ko se niso mogli uskladiti z navodili Svetega Pisma. To pa zato, ker življenja kristjanov ni le težko živeti; nemogoče ga je živeti po lastnih močeh.

Na primer, ko je moj prijatelj učil nekega moža, kako ljubiti svojo ženo tako kot je Kristus ljubil cerkev (Efežanom 5,25), je mož rekel, da tega ne more storiti. Moj prijatelj mu je pritrdil, da bi to bilo res, če bi deloval le po svojih močeh, vendar mu je moj prijatelj pokazal, kako se lahko ponovno rodi in potem bo ta nadnaravna Jezusova ljubezen bila v njem. Ne moreš dati, kar nimaš, zato je ta mož moral sprejeti Božjo ljubezen zase, preden je lahko dal to ljubezen svoji ženi. To ga je pripeljalo do odrešitve in do popolnoma spremenjenega življenja.

Odpuščanje grehov je neodložljiv del učeništva. Ni pa edini cilj in ni konec. Brez namena, da to stori, metoda evangelizacije, ki jo uporablja cerkev, ovira učeništvo spreobrnjenih ljudi. Odpuščanje grehov in ubežanje peklu so cilj „evangeliziranja.“ Ko enkrat ljudje ta cilj dosežejo, izgubijo motivacijo, da bi šli kam dlje. Dobili so, kar so hoteli. To se pokaže v nizkih procentih ljudi, ki potem, ko sprejmejo Krščanstvo, nadaljujejo z iskanjem Gospoda.

Če bi bilo učeništvo cilj, potem bi ljudje morali biti ponovno rojeni, da bi bili pravi učenci, vendar ne bi končali tu. Nadaljevali bi v Božji Besedi, dokler ne bi bili svobodni in zmožni osvoboditi tudi druge. Postali bi močne priče za Gospoda, nekaj, kar preveč pogosto manjka pri tistih, ki trdijo, da so kristjani.

Pomisli: če bi en človek spreobrnil 1000 ljudi na leto, bi po petintridesetih letih bilo 35000 spreobrnjencev. Četudi bi to bilo izjemno, ne bi vplivalo niti na eno veliko mesto. Če bi isti človek učil eno osebo vsakih šest mesecev, ta pa bi storil potem isto, bi en človek začel proces množenja, ki bi proizvedel več kot milijardo učencev v samo petnajstih letih. Vem, da se to sliši nemogoče, ampak izračunaj – je dejstvo. Evangelizacija, skozi učeništvo, je veliko bolj produktivna, kot sama evangelizacija.

To je bilo na mojem srcu več kot štirideset let. Gospod me je učil od začetka moje službe, naj učim, ne le pridigam ali evangeliziram. Zato učim po temah in v serijah. To je razlog, da sem ustanovil Biblijsko šolo in njene enote ter razvil dopisovalne tečaje in učenja na spletu. To je zapoved, ki jo je dal Gospod, ne le meni, temveč vsem nam:

„Kar si slišal od mene pred mnogimi pričami, izrôči zanesljivim ljudem, takim, ki bodo zmožni tudi druge poučiti“ (2 Timotej 2,2).

Nedavno sem videl intervju z bivšim muslimanskim teroristom. V Ameriko je prišel, da bi izvajal „kulturni džihad“, a je bil spreobrnjen v Krščanstvo. Kar je govoril o vodeni vojni, je bilo strašno. Moral sem molit, „Gospod, kaj lahko storim glede tega?“ Gospod mi je rekel: „Ti že nekaj delaš glede tega. Največja obramba pred lažjo je resnica in ti deliš Mojo resnico z ljudmi po vsem svetu. Evangelij je največje orožje v tej vojni.“