Iz kome v zdravje

Zvonko iz Maribora o sebi pravi, da je bil zelo velik grešnik, vendar daje zdaj slavo Bogu za to, kar je naredil zanj.

Pred nekaj leti se mu je zgodila huda prometna nesreča. Z mopedom je padel v jarek. Čelado je sicer imel na glavi, vendar se je zdrobila. 6 dni je bil klinično mrtev, v komi. Zdravil ga je primarij Gorazd Bunc. Ko je bil v komi, se ničesar ni zavedal.

Jelka, bivša Zvonkova žena, je prišla na srečanje, kjer so molili za ozdravljenje. Vsi, ki so prišli tja, so ozdraveli. Potem je na koncu srečanja Jelka prosila, če bi molili še za Zvonkota , ker je imel nesrečo in je že šest dni nezavesten. Povedala je, da so zdravniki rekli, da zanj ni več upanja, da bo samo še vegetiral. Nato so na srečanju molili nad robčkom za Zvonkota. Jelka je nato odšla v bolnišnico in dala robček na Zvonkota, na njegovo glavo. V tistem trenutku je Zvonko odprl oči. Jelka je vsa navdušena poklicala Klemna, ker je Zvonko odprl oči, govoril pa še ni.

Potem je tudi Klemen prišel v bolnišnico. Čim je Klemen stopil v sobo, je Zvonko začel vpiti: "Jaz sem grešnik, jaz sem grešnik!" To so bile njegove prve besede. Čutil je moč, kako prihaja, pritiska od zgoraj. Začel je govoriti. Jelka je ganjena začela jokati, ko ga je slišala govoriti. Bog se ga je dotaknil. Približno pol ure se je potem izpovedoval svojih grehov. Nato je kar tam, na bolniški postelji, sprejel Jezusa. Klemen je Zvonkotu dal Sveto pismo, naj ga bere.

Zdravniki so rekli, da je čudež, da govori in da je pri zavesti. Vendar pa so dodali, da ga tudi Bog ne more ozdraviti toliko, da ne bi bil celo življenje na vozičku.

Zvonko je bil na vozičku 6 mesecev. Odpeljali so ga na zdravljenje na Sočo. Neprestano pa je bral o ozdravljenju.

Zvonkova zdravnica Viktorija Šrok ga je prepričala in spodbudila, da pride kar sam k njej, brez vozička. Naslednji dan je Zvonko sam vstal iz vozička in prišel k njej. Zdravnica je rekla, da je to čudež. Zvonko je nato še naprej treniral, tudi tako, da je hodil po stopnišču in se držal ograje.

Nato sta Zvonko in Jelka odšla na krst. Ko se je Zvonko krstil, je začel takoj, ko je prišel iz vode, hitro teči po hribu. Jelka je čisto ganjena spet začela jokati, saj se je Zvonko prej zelo počasi gibal, teči pa sploh ni mogel.

Na začetku, ko je Zvonko prihajal na srečanja, leve roke ni mogel dvigniti zaradi udarca na desno stran glave. Zdaj lahko roko dvigne visoko. To je dosegel sčasoma, s treningom in z Božjo pomočjo.

Zdravniki so rekli o vsem tem, da se je zgodil čudež, da je to nemogoče, Zvonko pa za to slavi Boga.